Ustanovna oziroma konstitutivna seja državnega zbora bo potekala po formaliziranem postopku, kar pomeni, da se bo tako po obliki in vsebini razlikovala od vseh ostalih sej državnega zbora.
Po ponedeljkovem sestanku začasnih vodij poslanskih skupin in poslancev narodnostnih skupnosti, ki ga je sklical dozdajšnji predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ko so določili dnevni red prve seje, sedežni red poslancev v dvorani, bo danes potekala ustanovna seja novega sklica državnega zbora. Ta se bo v skladu s prakso začela s slovensko himno, novoizvoljene poslance pa bo najprej nagovoril dozdajšnji predsednik DZ Igor Zorčič, za njim pa še predsednik države Borut Pahor.
Prvo sejo DZ do izvolitve novega predsednika vodi najstarejši poslanec, tokrat je to 73-letni Miroslav Gregorič iz stranke Gibanje Svoboda. Ceremonialnemu delu bo sledilo glasovanje o predlogu dnevnega reda. Prva točka dnevnega reda bo imenovanje predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije (MVK). Na tem mestu se bo seja DZ prekinila, saj se bo začela seja MVK. Ta je zadolžena, da pregleda zapisnik o izidu volitev in potrdila o izvolitvi vseh 90 poslancev, ki ga v DZ posreduje Državna volilna komisija. MVK bo nato pripravila predlog sklepa o potrditvi mandatov.
Ustava Republike Slovenije v tretjem odstavku 81. člena določa: “Mandatna doba prejšnjega državnega zbora se konča s prvo sejo novega državnega zbora […]”. Poslovnik državnega zbora v 9. členu določa: “Državni zbor se konstituira na prvi seji, ko je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov.”, kar pomeni, da se poslancem predhodnega sklica poslanski mandat ter iz njega izhajajoče pravice in dolžnosti iztečejo šele s potrditvijo več kot polovice mandatov novih poslancev.
Seja DZ se bo nato nadaljevala s potrjevanjem mandatov poslancev. Takoj ko bo potrjenih več kot polovica novih poslanskih mandatov, se bodo poslancem prejšnjega sklica DZ prenehali mandati in iz tega izhajajoče pravice in dolžnosti. Poslancem bodo ob potrditvam mandata izdane poslanske izkaznice in pripadajoče imunitete, državni zbor pa bo nadaljeval postopek izvolitve predsednika DZ. Mandatno-volilna komisija pa bo pri potrjevanju mandatov poslancev preverjala tudi morebitne nepravilnosti. Kot smo na N1 že poročali, bi se lahko zapletlo pri obravnavi mandata poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha.
Vlaganje kandidatur, razprava in tajno glasovanje
Sledila bo vložitev kandidatur; kandidata za predsednika DZ mora predlagati najmanj deset poslancev, vsebovati pa more tudi podpis kandidata. Predsedujoči bo prekinil sejo in poslance seznanil s prejetimi kandidaturami ter odprl razpravo. Za izvolitev novega predsednika DZ bo potrebna večina vseh poslancev in poslank, glasovanje bo potekalo tajno.
Glasove bo preštela komisija za tajno glasovanje, ki bo tudi podala ugotovitev izida glasovanja in pripravila zapisnik. Predsedujoči DZ bo podal poročilo o glasovanju in objavil rezultate. Če bo kandidat dobil večino glasov vseh poslancev, torej najmanj 46 glasov, bo postal predsednik državnega zbora. Takoj po izvolitvi bo zasedel mesto predsedujočega in seja državnega zbora se bo nadaljevala. Državni zbor lahko po enakem postopku glasuje še o podpredsednikih DZ. Če pa DZ v petek ne bo izvolil podpredsednikov DZ in imenoval predsednikov in podpredsednikov delovnih teles ter generalnega sekretarja DZ, mora po določilih Poslovnika to storiti v 30 dneh po ustanovni seji. Poslovnik tudi določa, da predsedniku državnega zbora pri njegovem delu pomagajo podpredsedniki. Vsak predsednik državnega zbora ima lahko tri podpredsednike, eden od njih pa mora biti izvoljen med poslanci največje opozicijske poslanske skupine.
Danes naj bi sicer dobili prvo predsednico državnega zbora, Urško Klakočar Zupančič, ki je tudi podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!