Bi se pri potrjevanju mandata poslancu Horvathu utegnilo zaplesti?

Slovenija 11. Maj. 202212:57 > 14:303 komentarji
Delite:
Ferenc Horvath
Foto: Žiga Živulović Jr./BOBO

Na petkovi ustanovni seji, kjer si bodo novoizvoljeni poslanci potrjevali mandate, bi se lahko zapletlo. Po informacijah N1 je bilo na mandatno-volilno komisijo naslovljenih več opozoril o ravnanju poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha, ki je bil na tokratnih volitvah ponovno izvoljen v parlament. Očitki letijo na njegovo hkratno opravljanje funkcije predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, kar je kot nezdružljivo s poslanskim mestom že leta 2019 ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije, potrdila pa sta okrajno in višje sodišče.

V petek se bodo na konstitutivni seji državnega zbora prvič sestali novoizvoljeni poslanci. Najprej bodo oblikovali mandatno-volilno komisijo, ki bo pregledala potrdila o izvolitvi vseh 90 poslancev in vzela pod drobnogled morebitne pritožbe.

Pri obravnavi mandata poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha pa bi se utegnilo zaplesti. Horvath je namreč v prejšnjem sklicu parlamenta že sedel v poslanskih klopeh, hkrati pa je bil tudi predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS).

Ti dve funkciji pa nista združljivi, Horvath bi lahko opravljal le eno od njiju, je že leta 2019 ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). A je poslanec to preslišal, zato mu je KPK izdala odločbo o prekršku in mu določila tisoč evrov globe. Odločitev komisije sta potrdila tudi okrajno sodišče v Ljutomeru in višje sodišče v Mariboru.

Na nesprejemljivo ravnanje Horvatha je pred dnevi mandatno-volilno komisijo opozoril dr. Attila Kovács z Inštituta za narodnostna vprašanja. Kot edino pravilno in tudi pravnoformalno ustrezno pot je navedel, da državni zbor pred potrditvijo mandata Horvatha pozove, naj se odpove funkciji v PMSNS. Po informacijah N1 naj bi podobno zahtevo na mandatno-volilno komisijo naslovil tudi dr. Mihael Kasaš, Horvathov protikandidat na letošnjih državnozborskih volitvah, ki je med tremi kandidati za poslanca madžarske narodne skupnosti zasedel drugo mesto.

Na soočenju napovedal, da se ne bo odpovedal položaju

Da bi se Horvath dvojnemu funkcionarstvu odpovedal, ne gre pričakovati. Na soočenju kandidatov za poslanca madžarske narodnosti na RTV Slovenija je na vprašanje, ali bi se odpovedal eni od funkcij, če bo ponovno izvoljen v državni zbor, dejal, da ne, češ da sta funkciji “združljivi”. Na vprašanje N1, če bo tudi v prihodnje vztrajal pri obeh funkcijah, pa je danes dejal: “Pustimo se presenetiti”. Glede pritožb, ki naj bi jih dobila mandatno-volilna komisija, pa pravi, da je to stvar komisije, kako bo zadevo obravnavala.

Poslanci bodo o mandatih glasovali po seji mandatno-volilne komisije. Državni zbor je ustanovljen, ko je potrjena vsaj polovica mandatov. O nespornih mandatih glasujejo skupaj, o morebitnih spornih pa posebej. Postavlja se torej vprašanje, ali bi lahko državni zbor o mandatu poslanca Horvatha glasoval ločeno.

Ferenc Horvath je imel v sedanjem mandatu zaradi nezdružljivosti funkcij sicer še eno afero. Več kot tri mesece, kar je maksimalni zakonski rok, je poleg poslanske funkcije vodil podjetje Minta, d. o. o., ki ga je ustanovila Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, katere predsednik je prav on. Po devetih mesecih poslanskega mandata je bil Horvath v javnih evidencah še vedno naveden kot direktor Minte. Zato je Levica predlagala, da mandatno-volilna komisija ugotovi, da je nastopil razlog za prenehanje mandata poslanca Horvatha. Takratni predsednik KPK Boris Štefanec je izpostavil, da v zakonu o poslancih jasno piše: če poslanec v treh mesecih od potrditve mandata ne odpravi nezakonitosti, mu mandat preneha. “Gre za prenehanje mandata po sili zakona,” je poudaril Štefanec. Vendar se je Horvathu uspelo rešiti – večina članov mandatno-volilne komisije razlogov za prenehanje njegovega poslanskega mandata ni prepoznala.

KPK poziva nove poslance, naj spoštujejo določbe o nezdružljivosti funkcij

S Komisije za preprečevanje korupcije pa so danes sporočili, da so pred ustanovno sejo “zaradi preteklih zaznanih slabih praks pri upoštevanju določb o nezdružljivosti funkcij” novoizvoljene poslance pozvali k spoštovanju določb ustreznih zakonov. Za lažje sledenje obveznostim po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) je KPK objavila tudi spletni Katalog obveznosti funkcionarjev.

“Poslanci so dolžni slediti določbam o nezdružljivosti funkcij ter prepovedi članstva in dejavnosti po Zakonu o poslancih (ZPos). Za primere, ki jih ZPos ne ureja, pa veljajo določbe ZIntPK, ki urejajo prepoved opravljanja poklicne in druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, ob opravljanju poklicne javne funkcije. ZIntPK za poklicne funkcionarje določa tudi prepoved članstva in dejavnosti ob javni funkciji, pri čemer se prepoved nanaša na članstvo v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja določenih subjektov javnega sektorja, kakor tudi zasebnega prava,” so zapisali pri KPK.

Na KPK so še poudarili, da je namen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije predvsem neodvisno izpolnjevanje ustavno in zakonsko določenih funkcij, preprečevanje koncentracije različnih funkcij v eni in isti osebi ter preprečevanje nastanka okoliščin nasprotja interesov. Komisija ob tem opozarja tudi, da so funkcionarji dolžni v zakonskem roku od izvolitve oziroma po potrditvi mandata prenehati opravljati dejavnost oziroma funkcijo, ki je nezdružljiva z njihovo novo funkcijo, oziroma podati odstopno izjavo oziroma zahtevo za razrešitev morebitnega članstva v organih, katerih članstvo zakonu ni združljivo z opravljanjem njihove nove funkcije.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar