V torek bo kandidaturo za predsednika države uradno naznanil bivši zunanji minister in evropski poslanec Ivo Vajgl. V predsedniško tekmo bi se utegnil podati s podporo katere od zunajparlamentarnih strank, kar bi pomenilo, da bi moral zbrati še tri tisoč podpisov volilcev. Med njegovimi podporniki so Spomenka Hribar, Iztok Simoniti, Rudi Rizman in Franci Kek.
V ponedeljek bodo začeli teči roki za volilna opravila za predsedniške volitve. Od tega dne bodo lahko volilci izrazili podporo posameznim kandidatom, mogoče pa bo tudi že vlaganje kandidatur.
V torek bo svojo kandidaturo uradno najavil še nekdanji zunanji minister in evropski poslanec Ivo Vajgl. Pred dnevi so se sicer pojavila ugibanja, ali bi bil lahko Vajgl kandidat katere od parlamentarnih strank, morda SD, a do tega dogovora ni prišlo. Po naših informacijah pa obstaja možnost, da bo kandidiral s podporo katere od zunajparlamentarnih strank. To bi pomenilo, da bi potreboval le še podpise treh tisoč volilcev, torej dva tisoč podpisov manj, kot jih mora zbrati kandidat, če se v predsedniško tekmo podaja brez podpore stranke.
Kot je Vajgl sporočil danes, bodo med njegovimi najbolj znanimi podporniki filozofinja, sociologinja in publicistka Spomenka Hribar, dolgoletni diplomat in univerzitetni profesor Iztok Simoniti, sociolog Rudi Rizman ter režiser in politik Franci Kek.
Vajgl je pred vstopom v predsedniško tekmo zelo optimističen: napoveduje celo, da se mu bo uspelo prebiti v drugi krog volitev, v katerem se vidi skupaj s poslancem SDS in bivšim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem.
Po zadnji javnomnenjski anketi, ki jo je agencija Ninamedia opravila za Dnevnik in Večer, se je sicer Vajgl s 5,2 odstotka podpore med doslej najavljenimi kandidati za predsednika republike prebil na četrto mesto. Pred njega so se uvrstili Anže Logar (30,2 odstotka glasov anketirancev), odvetnica Nataša Pirc Musar (27,5 odstotka) in podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos (16,3 odstotka). Na petem mestu je pristal župan Kočevja Vladimir Prebilič (4,5 odstotka), sledil pa je glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, ki mu je svoj glas namenil en odstotek anketirancev.
Vajgl je z rezultatom, ki mu ga je namerila Ninamedia, zelo zadovoljen, saj, kot pravi, kandidature uradno sploh še ni najavil. Prepričan je, da ima dobro izhodišče, in pričakuje rast podpore.
Iva Vajgla je sicer nameravala kot svojega predsedniškega kandidata podpreti SAB. Ko je Stranka Alenke Bratušek na aprilskih državnozborskih volitvah ostala pred parlamentarnim pragom in je s pripojitvijo h Gibanju Svoboda prenehala obstajati, pa so ti načrti padli v vodo. Ker je Vajgl kot član SAB podprl združitev, je pričakoval, da bo Golobova stranka tudi njemu namenila podporo. A se to ni zgodilo; organi Gibanja Svoboda so kot kandidatko za predsednico države enotno podprli Marto Kos, Vajgl pa je nato sklenil, da se Golobovi stranki ne bo pridružil. Bivši evropski poslanec je bil sicer v preteklosti član Deusa, še prej pa Zares in LDS.
Predsedniško kandidaturo so poleg že omenjenih doslej napovedali še predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna, psihoanalitičarka Nina Krajnik, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, novinar Aleš Ernecl, kandidat civilnodružbenega nestrankarskega gibanja Zdrava družba Boris Vene in ginekologinja Sabina Senčar.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje