Kljub velikemu napredku v zadnjih letih v redni prodaji še ni vozil, ki bi omogočala popolnoma avtonomno vožnjo. Bi pa lahko tudi s pomočjo umetne inteligence to kmalu dosegli. Nekatere države se medtem že pripravljajo na prihod samovozečih avtomobilov. Prvo tesno območje bi lahko že prihodnje leto dobili tudi v Sloveniji, in sicer na delu štajerske avtoceste.
V zadnjih letih smo priča velikemu napredku v avtomobilski industriji, usmerjenemu predvsem v razvoj električnih vozil in sistemov za avtonomno vožnjo, pri razvoju katerih se razvijalci čedalje bolj opirajo tudi na pomoč umetne inteligence. Čeprav je napredek na tem področju občuten, avtomobilska industrija popolnoma samovozečih vozil še ne ponuja.
“Pri serijskih avtomobilih še ni sistema samodejne vožnje. Na voljo so le sistemi druge stopnje avtonomne vožnje (med temi so tesle) in tretje (določeni modeli znamke Mercedes-Benz in Audija), ki zmorejo vozniku aktivno pomagati pri menjavi avtocestnih pasov, pri vzdrževanju varnostne razdalje, pri zaviranju v sili, nadzoru mrtvih kotov, pri prediktivni vožnji, vožnji v gostem prometu s samodejnim zaustavljanjem in speljevanjem,” je pojasnil avtomobilski novinar Motorevije AMZS Jure Gregorčič.
V Sloveniji prav tako deluje sistem aktivnega parkirnega asistenta (prva stopnja), pri katerem voznik le potrdi izbrano parkirno mesto, avto pa nato s samodejnim vrtenjem volana in nadzorom smeri in hitrosti parkira sam. A vsi našteti sistemi še vedno zahtevajo stalno in aktivno prisotnost voznika, je dejal Gregorčič. Dodal je, da so na AMZS, ki se je lani priključil kampanji Hi-Drive, vse te sisteme že preskusili v prometu.
Avtonomno vožnjo ločimo na več stopenj in jih razvrščamo po mednarodni SAE-lestvici od stopnje 0 (brez avtomatizacije) do stopnje 5 (popolnoma avtomatizirano vozilo).
Trenutno popolnoma avtomatiziranega vozila (četrte ali pete stopnje) na trgu še ni.
Foto: AMZS
Serijski modeli avtomobilov Tesla, katerih posnetki avtomatizirane vožnje na družbenih omrežjih pogosto objavljajo predvsem ameriški lastniki teh vozil, uradno sežejo zgolj do druge stopnje. Ob tem je vredno omeniti, da je Teslin avtopilot za evropski trg še nekoliko osiromašen in ne ponuja vseh funkcionalnosti. V evropskih teslah je namreč nameščena drugačna programska oprema kot v ZDA in Kanadi, kjer homologacija dovoljuje višjo stopnjo avtonomne vožnje, je še pojasnil Gregorčič.
Ali na slovenskih cestah lahko uporabljamo sisteme za avtonomno vožnjo?
V Sloveniji je dovoljena uporaba avtomatiziranih vozil z vgrajenimi sistemi prve, druge in tretje stopnje po SAE-lestvici, vendar le za namene testiranja, kot določa 27. a člen zakona o pravilih cestnega prometa.
Ob tem mora biti na cesti tudi določeno in z ustrezno prometno signalizacijo, ki jo določi pravilnik o prometni signalizaciji, označeno območje, na katerem je dovoljeno preizkušanje avtomatiziranih vozil.
Takšno vozilo mora biti označeno s tablico “CAV”, upravlja pa ga lahko le za testiranje tovrstnih sistemov usposobljen voznik. O preizkusu avtonomnega vozila ali sistema mora proizvajalec obvestiti tudi policijo. Na ministrstvu za infrastrukturo so ob tem poudarili še, da mora preizkuševalec avtonomnega sistema poskrbeti za vsa zavarovanja, omogočiti mora tudi spremljanje podatkov o vožnji, v primeru prometne nesreče ali prekrška pa teh ne sme spreminjati.
Znaka, ki označujeta začetek in konec območja za preizkušanje avtonomne vožnje (Foto: Ministrstvo za infrastrukturo)
Odsek štajerke bo prvo testno območje
V Sloveniji uradno še nimamo območja za preizkušanje avtomatiziranih vozil, čeprav so se v preteklosti pojavljale ideje za vzpostavitev območja v Ljubljani. So pa na Darsu potrdili, da bo na podlagi mednarodnega sporazuma iz leta 2019 med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko kmalu uvedeno območje avtomatizirane vožnje na slovenski avtocesti.
V sklopu sodelovanja z Avstrijo in Madžarsko je bil namreč za preizkušanje avtomatizirane vožnje na mednarodni ravni izbran avtocestni odsek štajerske avtoceste A1 med Šentiljem in Pincami. “Na njem bodo proizvajalci vozil lahko preizkušali napredne sisteme. Ta odsek bo dodatno opremljen s sistemi za nadzor in vodenje prometa, prav tako bo velik napor vložen v zagotavljanje najvišje ravni kakovosti prometne signalizacije (talne oznake, prometni znaki),” so razkrili na Darsu in dodali, da bi lahko bil odsek v funkciji že naslednje leto, torej leta 2025.
V sklopu priprav v Darsu že zdaj opremljajo avtocestno infrastrukturo s sistemi, ki komunicirajo z vozili. Prav tako bodo postavili antene C-ITS in poskrbeli za nove oziroma obnovljene talne označbe v najvišji kakovosti in z najboljšimi materiali, da jih bodo vozila lahko brala.
Največja dovoljena hitrost za avtonomna vozila 100 km/h
Največja zakonsko dovoljenja hitrost za avtomatizirana vozila v času preizkušanja je 100 km/h na avtocestah in hitrih cestah, na preostalih cestah pa 50 km/h. Za kršitelje, torej voznike, ki bi tovrstne sisteme v prometu preizkušali mimo določil zakona, so predpisane globe od 400 do 4.000 evrov, za prekoračitev dovoljene hitrosti pa od 40 do 300 evrov. Slovenska policija še ni obravnavala dogodkov oziroma prometnih nesreč zaradi avtonomne vožnje.
Evropa celo s tehnično zakonodajo za četrto stopnjo avtonomne vožnje
Na ravni Evropske unije je to področje precej urejeno. Leta 2019 so bila tako sprejeta pravila o homologaciji vozil, ki med drugim vključujejo zahteve, ki jih morajo izpolnjevati avtomatizirana vozila, da lahko pridejo na evropski trg.
Ob tem so tudi določili vrsto naprednih sistemov (pomoč pri hitrosti, vzvratni vožnji, opozorila ob zmanjšani pozornosti …), ki morajo biti od sredine leta 2022 del opreme vsakega novega avtomobila.
Evropska komisija je temu sledila z vrsto podrobnejših pravil, med drugim s tehnično zakonodajo za popolnoma avtonomna vozila četrte stopnje, kar so bila celo prva mednarodna pravila za to stopnjo. Komisija je določila še sklop končnih zahtev za avtomatizirana vozila, ki jih je treba uvesti do julija 2024. Prav tako je določila, kako naj bi bil videti sistem samodejne vožnje v avtomatiziranih vozilih.
Zakonodajno ledino orje tudi Evropa
Med državami, ki so se doslej najbolj približale avtonomnim vozilom v javnem prometu, sta Francija in Nemčija. Leta 2021 sta kot prvi državi na svetu vzpostavili celosten pravni okvir za uvedbo avtonomnih vozil v rednem prometu. Leta 2022 sta ga nadgradili z zakonskimi pravili za uvedbo vozil s sistemom za popolnoma avtonomno vožnjo četrte stopnje, ki jih na trgu še ni. Prva na svetu je uporabo avtomatiziranih vozil v zakonodajo že leta 2011 umestila ameriška zvezna država Nevada.
Med naprednejše države članice EU glede zakonskega urejanja tega področja spada tudi Švedska, zunaj EU pa denimo Singapur, Velika Britanija in Norveška.
Tudi okoli 30 ameriških zveznih držav ima to področje že zakonsko urejeno, čeprav se zakonodaja med zveznimi državami razlikuje. Florida je bila med drugim prva ameriška zvezna država, ki z zakonom vsakemu vozniku z vozniškim izpitom dovoljuje upravljanje avtonomnega vozila na javnih cestah. Če ima avtomobil sistem četrte ali pete stopnje po SEA-lestvici, pa vozniku ni treba biti za volanom, med drugim ugotavlja ameriški portal Torc.
Stopnje avtonomne vožnje:
Stopnja 0 – brez avtomatizacije: To so avtomobili brez naprednih asistenčnih sistemov. Voznik ima popoln nadzor nad vsem.
Stopnja 1 – vozniški pripomočki: V določenih razmerah in pod določenimi pogoji avto sam nadzira hitrost ali zavija, a nikoli sočasno (npr. aktivni oziroma radarski tempomat, sistem za samodejno parkiranje, ki deluje le na volanski mehanizem). Voznik upravlja vse ostale funkcije in prevzame funkcije, če asistenčni sistemi odpovejo.
Stopnja 2 – delna avtomatizacija: V določenih razmerah in pod določenimi pogoji avto sam pospešuje, zavira in zavija. Voznik izvaja nekatere manevre vožnje – se odziva na semaforje, menja vozni pas in opazuje ter se odziva na promet. Redno mora poprijeti za volanski obroč in s tem potrditi, da aktivno sodeluje pri vožnji. To so med drugim združeni sistemi za ohranjanje smeri vožnje na voznem pasu oziroma za preprečevanje zapustitve voznega pasu in sistemi za sledenje vozilu pred seboj, npr. radarski tempomat.
Stopnja 3 – pogojna avtomatizacija: V določenih razmerah in pod določenimi pogoji avto sam opravi večino vozniških funkcij, tudi pozorno spremljanje okolice. Voznika opozori na nevarnost le ob določenih okoliščinah, v katerih ne more ali ne zna pravilno reagirati. Voznik mora biti vseskozi pripravljen, da prevzame nadzor nad vožnjo.
Stopnja 4 – v primerjavi s stopnjo tri sistemi te stopnje lahko sami odreagirajo na določene nevarne situacije, zato vozniku/potniku na večino situacij ni treba reagirati.
Stopnja 5 – popolna avtomatizacija, ki ne zahteva človekove pozornosti med vožnjo. (Vir: AMZS)
