Slovenija na izvajanje pakta o migracijah še ni pripravljena

Članice EU morajo od petka v celoti izvajati pakt o migracijah in azilu, vendar Slovenija na to še ni pripravljena. Države članice EU morajo za izvajanje pakta ustrezno prilagoditi nacionalno zakonodajo, da bodo lahko izvajale hitrejše azilne postopke, pa tudi preverjanje vseh posameznikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v EU, še pred obravnavo prošnje za azil.

Kaj morajo države članice EU narediti?

Države članice EU morajo za izvajanje pakta ustrezno prilagoditi nacionalno zakonodajo, da bodo lahko izvajale hitrejše azilne postopke, pa tudi preverjanje vseh posameznikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v EU, še pred obravnavo prošnje za azil. Prilagoditi morajo med drugim informacijski sistem za registracijo migrantov.

Slovenija na izvajanje pakta o migracijah še ni v celoti pripravljena. Predlog zakona, ki bi v slovenskem pravnem redu ustrezno uredil izvajanje pakta, ne bo sprejet do začetka njegove uporabe, so potrdili na notranjem ministrstvu. Kot so opozorili, namreč v času prejšnje vlade rešitve niso bile pravočasno pripravljene.

Vlada bo tako predvidoma v četrtek obravnavala predlog uredbe o izvajanju in prenosu nekaterih pravnih aktov EU s področja migracij in mednarodne zaščite. "S predlogom urejamo izvajanje nekaterih delov pakta o migracijah in azilu, ki so nujno potrebni za njegovo neposredno izvajanje do uveljavitve ustrezne zakonske podlage," so pojasnili na notranjem ministrstvu.

Kot so dodali, se s predlogom uredbe ureja pristojnost za izvedbo postopka preverjanja in predhodnega zdravstvenega pregleda prosilcev za azil, identifikacijo in obravnavo ranljivih oseb, prosilcev, ki potrebujejo posebna procesna jamstva, in prosilcev s posebnimi potrebami glede sprejema.

Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je minuli teden v predstavitvi pred odborom DZ dejal, da bo "zaradi neaktivnosti v prejšnjem mandatu treba nemudoma pristopiti k izvajanju pakta o migracijah in azilu".

Kot je poudaril, bo treba dosledno razmejiti med zakonitimi in nezakonitimi migracijami ter begunci, ki bežijo z območij vojaških spopadov. Zagotoviti je treba hitrejše postopke vračanja in v čim večji meri zmanjšati zlorabo instituta mednarodne zaščite. "Dosledno bomo zavračali migrante, ki niso begunci in ki v Slovenijo ne vstopajo iz nevarnih držav," je zatrdil.

Zakaj je pakt o migracijah pomemben?

Pakt o migracijah vzpostavlja solidarnostni mehanizem za pomoč tistim državam, ki se soočajo z nesorazmernim številom prosilcev za azil. Slovenija letos ne bo prevzela prosilcev za azil iz drugih članic; namesto tega bo v solidarnostni mehanizem EU prispevala 1,8 milijona evrov. Kako bo v tem mehanizmu sodelovala v prihodnje, vlada še ni pojasnila.

Pred začetkom izvajanja pakta o migracijah in azilu je Evropska komisija minuli teden navedla, da bo ta bistveno prispeval k izpolnitvi pogojev za postopno odpravo nadzora na notranjih mejah v schengenskem območju. Slovenijo, tako kot še osem drugih članic tega območja, ki izvajajo začasni nadzor na notranjih mejah, je pozvala, naj ga postopoma odpravijo.

Predlog za odpravo začasnega nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko bo vlada, kot so potrdili na notranjem ministrstvu, obravnavala predvidoma v četrtek. Kot so pojasnili, bo policija z drugačno obliko nadzora na državni meji izvajala nadzor, sočasno bo s tem pripomogla k večji pretočnosti prometa na že tako preobremenjenih cestah.

Nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko sicer Slovenija izvaja od oktobra 2023, nedavno ga je podaljšala še za šest mesecev do 21. decembra letos.

Slovenija ni med državami EU, ki so pod največjim migracijskim pritiskom. Kot izhaja iz objavljenih statističnih podatkov policije o nedovoljenih migracijah, je policija v prvih štirih mesecih letošnjega leta obravnavala 8767 nedovoljenih prehodov državne meje, kar je za tretjino več kot v enakem obdobju lanskega leta (5780).

Na meji s Hrvaško je policija obravnavala 92,8 odstotka vseh nedovoljenih vstopov (8138). Namero podaje prošnje za mednarodno zaščito je do konca aprila napovedalo 7905 tujcev, kar je za 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani (4864). Dejansko pa je bilo vloženih 558 prošenj, kar je za dobro polovico manj kot v enakem obdobju lanskega leta (1207).