Na RTV Slovenija danes poteka stavka zaposlenih. Stavka je opozorilna, kar pomeni, da novinarji in ustvarjalci na RTV delajo, vsebine informativnih in drugih oddaj pa so pretežno posvečene stavkovnim zahtevam in pomenu javne radiotelevizije in avtonomnega novinarstva. V današnji izjavi za medije so zaposleni na javnem zavodu znova opozorili na stavkovne zahteve po novinarski in uredniški avtonomiji ter izpostavili pomen javnega medija. Napovedali so, da bodo še naprej delali profesionalno, kakovostno in etično ter da se bodo borili za obstoj RTVS.
Zaposleni na RTV danes stavkajo. Zahtevajo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, dogovor o kadrovski politiki, dvig najnižjih plač, socialni dialog in plačano stavko. Če sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev ne bo sklenjen do 30. maja, zahtevajo odstop generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, odgovorne urednice informativnega programa Televizije Slovenija Jadranke Rebernik, v. d. urednika Uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča in odstop predsednika programskega sveta RTV Slovenija Petra Gregorčiča.
Danes je stavka opozorilna, kar pomeni, da delo poteka normalno, vsebine oddaj pa so prilagojene. Pretežen del vsebin je namreč posvečen stavkovnim zahtevam in pomenu javne radiotelevizije in avtonomnega novinarstva. Ob robu današnje stavke so zaposleni na RTV Slovenija pripravili izjavo za javnost, ki je potekala pred vhodom v medijsko hišo.
“Ne želimo, da nas delijo na leve in desne”
“Že nekaj časa ste nas spraševali, kdaj bomo stavkali. Že nekaj časa stojimo pred tem vhodom in opozarjamo na nepravilnosti, neprofesionalizem in ne nazadnje to, kar se nam kot novinarjem dogaja. Smo tarča sovražnega govora in diskreditacij. Danes smo tukaj, ker nam ni preostalo drugega. Naše zahteve so jasne — borimo se za obstoj javne radiotelevizije,” je v svojem govoru opozorila predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS in Sindikata novinarjev TVS Helena Milinković. Kot je poudarila, sta prvi in glavni stavkovni zahtevi novinarska in uredniška avtonomija in depolitizacija javne RTV. Kot je še dejala, stavkajoči zahtevajo, da se v informativnem programu in v uredništvu spletne strani Multimedijskega centra (MMC) upoštevajo profesionalni programski in etični standardi. “Pod te standarde mi ne moremo iti. Ne bomo jih spuščali, na tem temelji ves naš upor,” je med drugim dodala.
“Mi smo tukaj zaradi javnosti, želimo, da javni medij zasleduje javni interes,” je pojasnila in ob tem še opozorila, da zaposleni na javni radioteleviziji ne želijo biti deljeni na leve in desne. “Smo zaposleni, ki delujemo po profesionalnih standardih. V tej hiši je polno strokovnjakov, ki so specializirani za svoje področje. A je vendarle ob takem vodenju zavoda zanemarjeno kulturno bogastvo in tudi znanje, kjer ga drugod v državi ni,” je povedala. Ob tem je še ugotavljala, da se znotraj RTVS rojeva izjemna solidarnost.
Štefančič: Vodstvo se je norčevalo iz gledalcev in Slovenije
Pred mikrofon je stopil tudi voditelj pred kratkim ukinjene oddaje Studio City Marcel Štefančič. “Pred volitvami so televizijo prevzeli ljudje, ki so jo prelevili v propagandni predvolilni stroj. Že to je dovolj, da bi moralo vodstvo oditi. Toda to vodstvo je zagrešilo še nekaj bistveno hujšega — delalo je slabo televizijo. Pokazalo je, da televizije ne pozna, da je ne obvlada, ne razume, je ne spoštuje in da je ne mara. To, kar je vodstvo počelo, je bilo norčevanje iz televizije, gledalcev in Slovenije. Še huje: to vodstvo je delalo tako slabo televizijo, da je volitve izgubilo. Še celo Janez Janša si je verjetno rekel: ”Le kje so jih našli?” Zato je skrajni čas, da televizijo prevzamejo ljudje, ki jo znajo delati, ki jo poznajo, razumejo, cenijo,” je v svojem govoru povedal Štefančič.
Alenka Potočnik, predsednica Sindikatov novinarjev Slovenije, je v izjavi izrazila podporo zaposlenim na RTV Slovenija. “Dosegli bomo socialni dialog, avtonomijo uredništva in novinarskega dela,” je dejala in dodala, da si bodo prizadevali za boljše plače najslabše plačanih zaposlenih. V sindikatu bodo, tako Potočnik, stali v prvih bojnih vrstah in se zavzemali, da bodo stavkovne zahteve tudi uresničene in da socialni dialog ne bo nikoli več na tako nizki ravni, kot je zdaj.
Podporo zaposlenim so izrazili tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). Kot je dejala njegova predsednica Petra Lesjak Tušek, današnja stavka ni konec, ampak le začetek. Edina prava novinarska drža je pokončna, taka je tudi stavka in tak naj bo tudi nadaljnji boj, je pozvala. “Nujna je depolitizacija javnega servisa, ki ni v nikogaršnji službi, še manj pa kogarkoli služabnik. RTV lahko služi kvečjemu javnosti in interesom javnosti – nikdar pa parcialnim interesom, sploh pa ne tistim političnim, ki si jo skušajo podrediti in jo instrumentalizirati za strankarske interese ter docela degradirati in razvrednotiti novinarsko delo,” je poudarila. V DNS stavko podpirajo, prav tako podpirajo prizadevanja za obstoj in neodvisnost uredništva.
V imenu MMC je spregovorila Ana Jurc, ki je predstavila razmere v uredništvu po nastopu Igorja Pirkoviča na mesto v. d. urednika uredništva za nove medije v Multimedijskem centru zavoda (MMC). Opozorila je, da sta tudi v njihovem uredništvu novinarska in uredniška avtonomija resno ogroženi. “V. d. urednika uredništva za nove medije svojega dela skoraj ne opravlja oziroma ga opravlja zelo selektivno, in sicer z uredniškimi intervencijami na točno določene politične teme, ki jih niti ne želi vsebinsko pojasnjevati. Večina novinarjev MMC v. d. urednika ni videla niti enkrat v živo. MMC tako zadnja dva meseca deluje po načelu samoorganizacije, saj zaposleni svoj poklic in odgovornost do javnosti jemljemo resno,” je povedala Jurc in dodala, da je aktiv MMC urednika večkrat pozval na sestanek, da bi mu predstavil vizijo delovanja MMC, vendar naj bi ostal brez odziva. “Ker smo v stanju popolne negotovosti in vizije ter potrebnih informacij v položaju samoohranitve, vse to pušča posledice na kolektiv,” je še opozorila.
Marta Razboršek, predsednica Aktiva novinarjev informativnega programa na TV Slovenija, je v izjavi pozvala k nujnim spremembam zakona o RTVS. “Da se nikoli več ne zgodi, kar se je zgodilo zdaj, in sicer da bi lahko ena oseba, ne da bi se ozirala na mnenje odgovornega urednika informativnega programa, program spremenila do neprepoznavnosti in umikala oddaje,” je povedala. Politike je pozvala, da skupaj z zaposlenimi na javnem zavodu spišejo in sprejmejo zakon, ki bo tudi njim onemogočal tak vpliv na javni servis, kot so si ga nekateri privoščili sedaj.
Stavkajoče novinarjev informativnega programa so podprli tudi radijski kolegi. Kot je v njihovem imenu pozval urednik na Radiu Slovenija Aleš Kocjan, se je neprofesionalnim uredniškim odločitvam treba upreti. Novinar in urednik Ali H. Žerdin je stavkajočim prenesel pozdrave solidarnosti. “Imate dolžnost, da čuvate zaklad obveščanja javnosti,” je povedal. Danes stavkate za to, da bom jutri še vedno verjel in zaupal Jutranji kroniki, Dogodkom in odmevom, Dnevniku in Odmevov,” je poudaril.
Podporo zaposlenim so prišli izkazat tudi taksisti.
Različni sindikati izrazili solidarnost do stavkajočih na RTV Slovenija
Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ob današnji opozorilni stavki na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) izraža solidarnost in podporo zaposlenim na RTVS. Ob tem obsojajo tudi vse poskuse politizacije medijskega prostora. “Žalostno in skrajno zaskrbljujoče je, da morajo sindikati v stavkovnih zahtevah uveljavljati spoštovanje zakonov, statuta in drugih aktov javnega zavoda ter se boriti za profesionalno novinarstvo in avtonomijo. Vse to bi morale biti temeljne naloge vodstva RTV Slovenija,” so zapisali v sindikatu. Čeprav ali pa ravno zato, ker je stavka skrajno sredstvo, bo po njihovih besedah vodstvo RTV Slovenija tokrat primorano prisluhniti. Ostro obsojajo tudi “vse poskuse politizacije medijskega prostora, še zlasti pa poskuse popolnega političnega prevzema RTV Slovenija, ki pomeni resen in skrajno zavržen poseg v neodvisnost medijev”.
Stavko je podprla tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS). Kot je dejal njen predsednik Branimir Štrukelj, sledijo prepričanju, da je avtonomija novinarskega in uredniškega dela ena od temeljnih predpostavk delujoče demokracije. “To je standard, ki v demokratičnih državah ne bi smel biti vprašanje, pa vendar zgleda, da je ta boj v naši državi še odprt,” je izpostavil. Štrukelj je ob tem poudaril, da je boj za zagotovitev novinarske avtonomije “izrazito sindikalna zahteva”. “Ne morete ločiti temeljnih pogojev dela od avtonomije novinarskega dela. To je tako, kot da ne bi zagotavljali odmora ali varnosti na delovnem mestu,” je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje