"Izjemno nenavadna situacija" na dnu slovenskega morja

Žiga Živuloviè jr./BOBO

Vremenskih ekstremov ne beležimo le na kopnem in v ozračju, raziskovalci piranske Morske biološke postaje so zdaj "izjemno nenavadno situacijo" zabeležili tudi na morskem dnu. Kot nam je pojasnil dr. Martin Vodopivec, so raziskovalci v slovenskem morju izmerili rekordne temperature, že dober mesec dni pa v Tržaškem zalivu beležimo tudi vročinski val. "V 20 letih, odkar poleg temperatur na morski gladini spremljamo tudi temperature na morskem dnu, še nikdar nismo izmerili tako visokih temperatur," nam je pojasnil oceanograf in dodal, da gre verjetno za še enega v vrsti indicev, ki nakazujejo na to, da imamo več kot očitne težave z okoljem.

Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je bilo meteorološko poletje, ki je za nami, na državni ravni nadpovprečno toplo in izjemno namočeno. Nadpovprečno topli so bili vsi trije meseci letošnjega poletja, temperaturnih ekstremov pa nismo zaznali le na kopnem.

Kot nam je pojasnil dr. Martin Vodopivec, oceanograf in znanstveni sodelavec piranske Morske biološke postaje, so nenavadno visoke temperature zaznali tudi na dnu morja.

“Večkrat smo že zabeležili vročinske valove na površini morja, a letos je bila ta temperatura v mejah normale, torej blizu povprečja. Malce je odstopala, a ne gre za nič dramatičnega,” nam je pojasnil. “Na dnu pa smo zabeležili rekordne temperature,” je še poudaril in dodal, da v 20 letih, odkar poleg temperatur na morski gladini spremljajo tudi temperature na morskem dnu, še nikdar niso izmerili tako visokih temperatur. “Nahajamo se štiri stopinje Celzija nad povprečjem,” je še pojasnil Vodopivec.

V Tržaškem zalivu vročinski val traja že dober mesec dni

O vročinskih valovih na dnu morja se sicer pred leti ni dosti govorilo. Že kar nekaj časa spremljamo površinske vročinske valove na kopnem, prav tako spremljamo nihanja temperature v ozračju ter na površini morja, temperaturo na dnu pa smo začeli meriti šele pred dobrima dvema desetletjema.

Kot nam je pojasnil Vodopivec, pa so ti v osnovi lahko celo bistveno bolj problematični kot vročinski valovi na površju. Organizmi, ki so na morskem dnu, se namreč težje umaknejo. “Organizmi, ki plavajo v vodnem stolpcu, denimo če imamo pregreto vodo na površini, se lahko umaknejo v globjo vodo, kjer imajo hladnejše razmere, temperature pa so nižje. Organizmi, ki so na morsko dno pritrjeni oziroma so slabo mobilni, pa se ne morejo umakniti,” je pojasnil.

Pri razlagi vročinskih valov se sicer gledajo povprečne temperature za neko obdobje, nato se primerja, za koliko izmerjene temperature presegajo povprečje. “Prav tako morajo povprečne temperature preseči za dlje časa. Če se temperatura dvigne za kratek čas, to ne predstavlja težave, saj organizmi načeloma krajšo spremembo temperature lahko zdržijo. Če pa je dvig temperature daljši, pa to za organizem predstavlja več stresa,” je pojasnil Vodopivec. “Vročinski val v Tržaškem zalivu imamo že od začetka avgusta, torej traja dlje kot mesec dni. To je zelo veliko,” je še dodal.

Najvišji letošnji izmerjeni rekord na morskem dnu je bil 24,6 stopinje Celzija, kar je celo stopinjo več, kot je bilo kadarkoli izmerjeno. Pred letošnjim rekordom so v časovno kratkem segmentu izmerili le temperaturo 23,6 stopinje Celzija, povprečne pa bi se morale gibati okoli 20 stopinj Celzija. Kot nam je pojasnil Martin Vodopivec, med znanstveniki sicer obstaja štiristopenjska kategorizacija vročinskih valov. S trenutnimi meritvami pa se nahajamo med drugo in tretjo stropnjo. Meritve sicer izvajajo na globini 22 metrov, pod oceanografsko bojo Vida v Tržaškem zalivu. V celotnem zalivu je sicer dno precej ploščato, z izjemo t. i. Podvodnega Triglava pod piransko Punto, kjer so globino morja izmerili pri dobrih 38 metrih.

Ker raziskovalci temperature na dnu morja beležijo šele zadnjih 20 let, povprečne temperature, s katerimi se dane temperature primerjajo, niso povsem pravilne. Vročinski val, s katerim se soočamo, je tako dejansko celo podcenjen. “Za interpretacijo večinskih valov na površini se po navadi jemlje 30-letno obdobje meritev. Ker površinske temperature merimo že več kot 50 let, Tržačani pa celo od začetka 20. stoletja, imamo v tem primeru zelo dobro bazo,” nam je pojasnil sogovornik.

Ker temperature na dnu morja beležimo bistveno manj časa, je tako tudi povprečna temperatura pomaknjena malce navzgor, kar pomeni, da bi pri daljšem časovnem okvirju meritev morala biti nižja. Odstopanje med trenutnimi temperaturami in povprečjem pa torej nekoliko večje.

“Pri dnu bi morala biti precej bolj stabilna temperatura kot na površju. Presežek 4 stopinj Celzija na dnu je torej bistveno drugačen od enakega odstopanja na površju. Tam se temperatura bolj spreminja, tako na dnevni kot tudi na letni ravni,” nam je še pojasnil oceanograf piranske Morske biološke postaje. Za primer nam je navedel tudi trend, ki se je uveljavil med vinarji, saj ti vina starajo na dnu morja, in sicer prav zaradi tega, ker naj bi bila tam temperatura bistveno bolj stabilna. “V zadnjem letu pa se dogaja prav nasprotno,” je še poudaril Vodopivec.

Kot je še dodal, so raziskovalci stanje na dnu slovenskega morja pregledovali tudi s pomočjo kamer, a pretiranih sprememb, ki bi jih povzročil nenavaden vročinski val, za zdaj niso zaznali. “Je pa res, da je šlo za zelo površen pregled, posledice bi morali spremljati še naprej, a vzorčenje ni enostavno,” nam je pojasnil.

Zakaj je prišlo do te nenavadne situacije?

Kot nam je pojasnil Vodopivec, ni še povsem potrjeno, zakaj je prišlo do te nenavadne situacije. “Mislim pa, da gre za posledico tega, da smo imeli letos kar nekaj časa zelo visoke temperature zraka ter hkrati tudi kar nekaj vetra,” je pojasnil. Kot je poudaril, se v poletnem času, ko beležimo izjemno vročino in je hkrati brezvetrje, na površini morja ustvari tanka plast vodje, ki se s spodnjo, hladnejšo plastjo ne meša več. Pravimo, da gre za stratificiran stolpec, saj se topla voda zaradi manjše gostote s hladno vodo ne meša več.

“To je standardna poletna situacija, ki se ji reče stratifikacija. Plast tople vode ostane na površju in se potem zaradi pregretega ozračja še naprej segreva. Na dnu morja pa ne beležimo nekih posledic, saj se plasti med sabo ne mešata. Večino toplote tako absorbira zgornja plast,” je pojasnil Vodopivec. “Letos pa smo imeli kar precej vetra in so se plasti posledično mešale med sabo. Tako se je vodni stolpec pregrel do dna. Visoka temperatura tako ni ostala samo na površini, temveč se je toplota absorbirala po celem stolpcu,” je še dodal in poudaril, da gre za precej nenavadno situacijo, ki se v 20 letih, odkar izvajajo tovrstne meritve, še ni zgodila.

Poleg visokih temperatur ozračja in vročinskih valov smo imeli minulo poletje namreč tudi veliko neviht, ki jih je spremljal veter. “Je to posledica globalnega segrevanja?” se je vprašal naš sogovornik in v isti sapi odvrnil: “Po vsej verjetnosti je, a tega nihče ne more z gotovostjo trditi.”

Gre torej za še enega od neslavnih rekordov, ki jih podiramo v zadnjem desetletju. “Izmerili smo rekorde v temperaturi ozračja, morja in sedaj še morskega dna. Bomo videli, kako močen vpliv bo to imelo, a zagotovo gre za še en indikator, da imamo očitne težave z okoljem,” je še zaključil nas sogovornik.