Izjemno odkritje na fasadi mariborskega Rotovža

Mariborski rotovž, ki je bil zgrajen do leta 1565, velja po navedbah ZVKDS za izjemno arhitekturo italijanskih utrdbenih mojstrov pod vodstvom Domenica dell Allia in Petra Antonia Pigrata in je primerljiv z graškima deželno in nekdanjo mestno hišo.

Grafite so odkrili ob restavratorskih sondažnih delih na dvoriščni fasadi severne stene Rotovža. Pod beleži so zaznali raznovrstne krajše rokopisne napise, predvsem v latinščini in nemščini, katerih datacije po ocenah Eve Sapač segajo v obdobje od 16. do 19. stoletja. Strokovno dešifriranje vodita arhivska svetnica Mojca Horvat iz Pokrajinskega arhiva Maribor in arhivska svetovalka Škofijskega arhiva Lilijana Urlep.

Pod ometanimi ravnimi stropi odkrili renesančne tramove

To pa niso edine zanimive najdbe. V sobanah nadstropja Rotovža so pod ometanimi ravnimi stropi odkrili renesančne tramove z zelo kakovostno rezljanimi, delno simbolnimi vzorci, ki poleg že znanega pomena zunanje podobe izkazujejo tudi angažirano zasnovo notranjščine rotovža iz 60. let 16. stoletja.

Sondažna dela v notranjščini se bodo še nadaljevala. "Izjemno je tudi odkritje, da je bila dvoriščna fasada, ki meji na Rotovški trg, prav tako ambiciozno zasnovana kot glavna fasada, ki je osrednja stavba Glavnega trga. Parapetna ograja pod renesančnimi stebri arkad je bila namreč prvotno v celotni dolžini oblikovana kot balustradna ograja z vmesnimi rozetnimi slopiči, katerih edini je bil odkrit že ob obnovi v 50. letih 20. stoletja. Gre za skoraj enake detajle kot na slavnem balkonu rotovža," pojasnjuje strokovnjakinja.

"V renesančnih časih je bil torej pomen dovoza oziroma dostopa do rotovža iz strani Rotovškega trga vsekakor zelo reprezentančen. To odkritje je aktualno in povedno tudi v luči pomena Rotovškega trga, ki je dolgo veljal za dvorišče in manj pomemben trg, sedaj pa bo, podobno kot v renesansi, trg zaživel tudi ob novih vsebinah," dodaja.

Mariborska občina je namreč pristopila k celoviti obnovi mestne hiše Rotovž, v okviru katere bodo prenovili prostore razstavišča in trafike v pritličju in kleti, prvo nadstropje, v katerem so poročna dvorana z arkadnim hodnikom in spremljevalnimi prostori, ter prostore nekdanje orožarne in zaporov v drugem nadstropju. Dela, ki se izvajajo s sofinanciranjem EU, naj bi bila zaključena leta 2028. Že konec letošnjega leta pa naj bi bila zaključena izgradnja Centra Rotovž na nekdanjem Rotovškem trgu ob mestni hiši, v okviru katerega gradijo prostore za knjižnico, galerijo in kino.

Konservatorska svetnica Eva Sapač izpostavlja še pomen hiše na Glavnem trgu 15, ki se drži vzhodne strani Rotovža. Trinadstropna stavba v zazidalnem nizu je iz 15. stoletja s triosno fasado iz 70. let 18. stoletja. Med restavratorskimi sondažnimi deli v letih 2022-2025 so na glavni fasadi odkrili poznogotsko-zgodnjerenesančno ornamentirano fasado iz 15. stoletja pod obstoječo, v 20. stoletju povečini rekonstruirano, a zelo kakovostno zasnovano fasado iz leta 1777. "Slednja je izjemnega pomena za obličje Glavnega trga in bo z značilno dekoracijo kitastega sloga še naprej krasila mesto," je pojasnila.

V objektu so med obnovo odkrili tudi kamnito ploščo z napisom in kronogramom, najverjetneje iz 18. stoletja, ter zanimivo poslikavo sten dveh soban.

"Predvsem freske v drugem nadstropju so zelo kakovostne. Slogovno in motivično gre za profani interier, značilen primer klasicistične arhitekturno geometrijske kompozicije, ki deli celoten prostor na več segmentov. V osrednjem polju stropa je izveden štukiran motiv roccailla, kar kaže na ključno značilnost rokokoja in je bil nedvomno izveden sočasno s poslikavo notranjščine. Najpomembnejša značilnost poslikave pa so festoni ali girlande, ki se pojavljajo na več mestih v rumeno rjavem okru, kar učinkuje kot zlata barva. Gre torej za rokokojsko in klasicistično estetiko, ki se združujeta v prehodnem kitastem slogu in za redko ohranjeno neposredno povezavo z isto motiviko na fasadi, zato lahko govorimo o prenovi starejše, v osnovi zgodnjerenesančne hiše iz 15. stoletja v mestno 'palačo' iz obdobja kitastega sloga v času vladavine Jožefa II.," pojasnjuje Eva Sapač.