Po pol leta, odkar je iz cisterne izolskega hotela Delfin po ocenah izteklo približno 30.000 litrov nafte, je agencija za okolje (Arso) z Geološkim zavodom Slovenije začela vrtanje. V izolski marini, kjer se ob večjem deževju začnejo pojavljati oljni madeži, so izvrtali 11 vrtin, v treh pa odkrili nafto. Podatka, koliko nafte je dejansko izteklo iz cisterne s prostornino 50.000 litrov, pa medtem še vedno nima nihče. Odgovor na to bo dalo šele črpanje tekočine. Kdaj bi z njim lahko začeli?
Šele pol leta po tem, ko je iz cisterne izolskega hotela Delfin izteklo približno 30.000 litrov nafte (podatka o točni količini še vedno nima nihče), je Arso skupaj z geološkim zavodom minuli teden vendarle začel vrtati vrtine.
To se je zgodilo po tem, ko je župan Izole Milan Bogatič na sestanek povabil direktorja hotela Miloša Milivojevića. “Na sestanku sem mu očital, da je štiri mesece skrival izlitje nafte, ker so v hotelu verjetno računali na to, da nafte ne bo opaziti, ker bo poniknila v zemljo,” je pojasnil svetnikom na seji občinskega sveta.
Spomnimo: prvi madeži so se pojavili konec decembra, ko so na teren odhitele vse intervencijske službe, stanje si je ogledal tudi okoljski inšpektor, vodstvo hotela pa je zatrjevalo, da se je izlilo le približno 3.000 litrov nafte. Novi madeži so se zaradi obilnega deževja, ki je nafto izpralo v morje, znova pojavili 11. maja. “Ta informacija je presenetila vse,” je priznal župan. “Za madeže sem izvedel iz medijev, direktor pa ni obvestil ne mene ne občine.”
Občino je o izlitju obvestil direktor podjetja Vladimir Gavran, župan pa je začel poizvedovati, kdo je na intervenciji sodeloval, ali so primer pod drobnogled vzeli tudi okoljski inšpektorji. “Čez nekaj dni je podžupanja odšla na pogovor k direktorju hotela in dobila informacije, ki bi jih po mojem mnenju direktor moral podati že takoj ob izlitju,” je bil oster župan. Šele takrat je ocena o količini izlite nafte s 3.000 litrov narasla na 30.000 litrov, pa čeprav je direktor hotela v začetku maja za N1 povedal, da so že januarja ugotovili, da je iz cisterne iztekla večja količina kurilnega olja, kot so sprva predvidevali.
Kmalu zatem je župan Milivojevića povabil na sestanek. Dogovorila sta se, da bo vodstvo hotela o vseh aktivnostih odslej redno obveščalo občino, dan po sestanku pa je podalo zaprosilo za vrtanje vrtin.
Arso in Geološki zavod sta preučila gradbeno dokumentacijo izolske marine, da bi lažje ocenila, kje naj bi naftni derivati bili. Kmalu so po besedah župana ugotovili, da bodo samo na podlagi gradbene dokumentacije težko določili lokacije vrtanja. “Zato so na upravni enoti pridobili še dokumentacijo za izvedbo projekta, dobili so tudi podatke, kje so različni kanali, odtoki in jaški, minuli četrtek pa začeli vrtati,” je svetnikom pojasnil Bogatič na seji občinskega sveta.
Zdaj je Arso sporočil prve ugotovitve: “Izvrtanih je bilo 11 vrtin globine od štirih do sedmih metrov. V treh vrtinah je bilo zaznati prisotnost kurilnega olja,” so za N1 pojasnili na agenciji. Ugotovili so, da se je nafta zadržala v ožjem območju med mestom izlitja in obalo, po prvih ocenah pa ni stekla nikamor drugam.
V naslednjih dneh bodo strokovnjaki merili prisotnost in nivo podzemne vode ter nafte. “Na podlagi pridobljenih podatkov bo geološki zavod podal strokovno oceno in predloge sanacijskih ukrepov,” so pojasnili na izolski občini. Trenutno namreč še potekajo priprave, kako se sanacije lotiti. Če bo šlo vse po sreči, bi lahko nafto začeli črpati še ta teden.
Sicer pa podatka, koliko nafte se je izlilo iz cisterne, ki ima prostornino za 50.000 litrov, medtem še vedno nima nihče. To bodo lahko pristojni ugotovili šele, ko bodo tekočino izčrpali.
Arso in župan za okoljsko nesrečo izvedela med zadnjimi
Prve oljne madeže na gladini morja so v podjetju Porting, ki upravlja marino Izola, opazili tik pred novim letom. Kot narekuje zakon o varstvu okolja, je hotel Delfin 30. decembra – dan po pojavu oljnih madežev – poklical številko 112 in razlitje nafte javil centru za obveščanje, intervencijske službe so začele sanacijo, takratni Inšpektorat za okolje in prostor (danes Inšpektorat za okolje, podnebje in energijo) pa inšpekcijski postopek.
Inšpektor je ugotovil, da je nastala tehnična okvara novega ventila za regulacijo tlaka kurilnega olja na cisterni. Kako? Teden, preden so se madeži na morju pojavili, so v hotelu naročili servis cisterne. Tega je opravilo podjetje SRM Pečar iz Kopra, serviser pa naj bi slabo zatisnil ventil. Kurilno olje je zato začelo pronicati, iztekati v bližnji meteorni jašek, nato pa v morje.
Ko so v hotelu to ugotovili, so poklicali podjetje SRM Pečar, serviser je ventil zatisnil, a kaj ko je nafta iz cisterne iztekala že teden dni. Kaj je šlo pri servisu cisterne narobe, smo vprašali tudi direktorico servisnega podjetja Ireno Pečar, ki pa izjav za medije ne daje.
Inšpektorat: Hotel ne izpolnjuje pogojev za skladiščenje nevarnih tekočin
Inšpektorat za okolje, podnebnje in energijo je ugotovil, da težava ni bila le v slabo zatisnjenem ventilu, temveč tudi v podzemnem jašku, ki je nad cisterno in ni zgrajen primerno. “Jašek je brez ustreznega zadrževalnega sistema, ki bi preprečil, da bi razlita nevarna tekočina s površine pretakališča odtekla v vode, v kanalizacijo ali pronicala v tla,” so za N1 pojasnili na inšpektoratu. Tudi pri skladiščenju nevarnih tekočin je inšpektor ugotovil, da ni zagotovljen ustrezen nadzor, ki bi ob iztekanju preprečil nenadzorovano razlivanje nevarne tekočine v okolje.
“Ker so bile ugotovljene kršitve Uredbe o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah, je inšpektor hotelu Delfin z odločbo odredil, da mora zagotoviti izvedbo sanacije podzemnega jaška.” V hotelu so zato uredili betonsko podlago, jašek tudi vodno zatesnili in vanj namestili vodno tipalo, ki ob puščanju takoj izklopi črpalke in sproži zvočni ter svetlobni alarm. Inšpektor se je kasneje znova oglasil v Izoli in preverjal, ali hotel izpolnjuje vse pogoje za skladiščenje nevarnih tekočin, in odkril nepravilnosti. “Izdana je bila odločba, ki pa še ni vročena, zato njene vsebine ne moremo komentirati,” so še pojasnili.
Župan Izole je na seji mestnega sveta povedal, da skoraj pol leta o izlitju uradno ni vedel nič. “30. decembra so me občani spraševali, ali sem slišal, da so se pojavili neki oljni madeži v marini. Povedal sem, da nisem, zato sem poklical na pomorsko upravo, če imajo kakšno informacijo. Dejali so, da naj bi onesnaženje prihajalo iz sidrišča, a se je informacija že čez nekaj ur spremenila. Takrat se o količini razlite nafte nismo pogovarjali,” je pojasnil svetnikom.
Povedal je, da je med 17. in 19. januarjem krožila neuradna informacija, da je iz hotela izteklo od dva od tri tisoč litrov tekočine, po besedah župana pa uradnega obvestila povzročitelja, torej hotela Delfin, niso prejeli.
Kot rečeno, se je zgodba o neobveščanju ponovila še 11. maja, ko je deževje nafto znova izpralo v morje. “Zakaj direktor Milivojević 11. maja ni takoj obvestil vseh, tudi občine ne? Na sestanku se je za molk opravičil in povedal, da je bil prepričan, da je dovolj, če obvesti okoljsko inšpekcijo,” je povedal župan.
V nasprotju z zreškim Uniorjem, ki je o izpustu nevarnih kromovih par javnost obvestil šele tri tedne po dogodku, je hotel Delfin sicer ravnal v skladu z zakonom in o razlitju obvestil (skoraj) vse pristojne službe. Obema primeroma pa je skupno to, da je za okoljski nesreči med zadnjimi izvedela agencija za okolje.
Čeprav bi vodstvo hotela v skladu z zakonom o varstvu okolja Arso moralo obvestiti takoj, so za uhajanje nafte iz cisterne na agenciji prav tako izvedeli šele 11. maja, torej kar pet mesecev po prvem pojavu oljnih madežev na gladini morja v Izoli. Zakaj? Ne vodstvo hotela ne službe, ki so na terenu posredovale, naj ne bi ocenili, da gre za tako veliko okoljsko nesrečo. Pa čeprav so že konec januarja v hotelu ocenili, da se je iz cisterne izlilo kar 30.000 litrov nafte.
Policisti so zaradi suma storitve prekrška po zakonu o vodah zoper odgovorno in pravno osebo medtem podali predlog za uvedbo postopka o prekršku na inšpektorat za okolje in prostor. “Glede na zadnje ugotovitve policija nadaljuje postopek ugotavljanja, ali gre morebiti tudi za znake kaznivega dejanja zaradi obremenjenosti okolja,” so za N1 potrdili na Policijski upravi Koper. Po naših informacijah bodo preverjali tudi, ali je za okoljsko nesrečo krivo podjetje, ki je servis cisterne opravilo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje