Janez Janša in Milan Kučan, dva od ključnih političnih akterjev v zgodovini Slovenije, sta se udeležila predstavitve knjige nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla z naslovom Voditelji Slovenije. V njej popisuje prelomne dogodke v slovenski politiki med leti 1988 in 2009. Osredotoča se na delo Jožeta Pučnika, Janeza Drnovška, Milana Kučana in Janeza Janše, ki so po mnenju Rupla odločilno prispevali k slovenski osamosvojitvi. A Kučan in Janša tudi skoraj 33 let po osamosvojitvi ostajata vsak na svojem političnem bregu, saj se na prireditvi nista niti pozdravila. Tako Janšo kot tudi Kučana smo povprašali za mnenje o aktualnem političnem dogajanju v državi.
Po dolgem času sta se v istem prostoru znašla dva pomembna slovenska politična akterja, ki sicer stojita na popolnoma nasprotnih političnih bregovih: Janez Janša in Milan Kučan. Pri založbi Mladinska knjiga je namreč izšla knjiga nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla z naslovom Voditelji Slovenije, v kateri Rupel opisuje dogajanje v času pred in po slovenski osamosvojitvi in štirih pomembnih političnih akterjih v tistem obdobju: Jožetu Pučniku, Janezu Drnovšku, Milanu Kučanu in Janezu Janši.
Tako Janša kot tudi Kučan sta se vabilu na predstavitev knjige odzvala in sedla v prvo vrsto med zbrano občinstvo, a ju organizatorji dogodka, morda tudi zaradi njunih odnosov, niso posedli skupaj, čeprav sta še edina živeča voditelja, ki ju Rupel podrobno opisuje v svoji knjigi.
Da Milan Kučan in Janez Janša stojita na nasprotnih političnih bregovih in da so odnosi med njima hladni, govori tudi dejstvo, da se med seboj nista niti pozdravila. Janez Janša je na vprašanje N1, kako sam vidi odnos s prvim predsednikom republike, odgovoril, da sam nima težav z vljudnostnimi srečanji, a dodal, da je Kučan na dogodek prišel zadnji, nato pa je tudi hitro odšel. “Ni nas prišel pozdravit,” je dejal prvak SDS.
V luči burnega notranjepolitičnega dogajanja v zadnjih mesecih in stavk, v primežu katerih se je znašla država, se tako Kučan kot tudi Janša po predstavitvi knjige nista mogla izogniti vprašanjem na to temo.
Milan Kučan o Robertu Golobu: “Nisem v njegovi koži niti v njegovem perju”
Milan Kučan je ocenil, da razmere v državi niso spodbujajoče in optimistične, a je dodal, da pa vendarle niso tako katastrofalne, kot jih želijo prikazati mediji.
“Mislim, da je potreben neki realen pogled, na to, kar se dogaja, in tudi na razmere, v katerih se to dogaja. Upam, da bo na koncu prevladala treznost, modrost in odgovornost do tega, kar pomeni upravljanje z državo. To je velika odgovornost, ki se je ne moreš naučiti čez noč, prav tako pa je ne moreš nemarno opravljati,” je aktualne razmere v državi ocenil Kučan.
Vlada Roberta Goloba zaključuje drugo leto svojega mandata, ob številnih težavah – stavke, nezadovoljstvo kmetov in upokojencev – pa se sooča še z nizko podporo javnosti. Številni opazovalci notranje politike se ob padcu podpore Golobove vlade, ki je tudi nižja od podpore v času zadnje vlade Janeza Janše, sprašujejo, ali bo Robert Golob svoj mandat na čelu vlade pripeljal do naslednjih volitev.
Prvi predsednik republike Milan Kučan o tem vprašanju ni želel špekulirati, saj da naj bi bilo to vprašanje za Roberta Goloba. “Jaz o tem ne morem soditi. Nisem v njegovi koži niti v njegovem perju. To je njegova stvar in njegova odgovornost,” je poudaril Kučan.
Na vprašanje, ali vlada dela dobro, pa je Kučan odgovoril, da vlada dela, kakor pač dela in da vsaka vlada dela na način, za katerega sama meni, da je najboljši.
“Kar mislimo mi, pa kažejo ankete. Ankete so vedno neka odslikava javnega mnenja. Ali so odslikava ali pa delajo javno mnenje. Mislim, da smo trenutno na neki meji, kjer ugotavljanje javnega mnenja postaja že delanje javnega mnenja. To se mi ne zdi ravno spodbudno,” je zaključil Milan Kučan.
Janša: “Slovenija bo šla tudi naslednjič na predčasne državnozborske volitve”
Na drugi strani pa prvak opozicijske SDS Janez Janša ne skriva nezadovoljstva z delom vlade Roberta Goloba, na kar kaže tudi napoved protestnega shoda, ki bo prihodnji četrtek v središču Ljubljane. Kot pravi Janša, bo protest “budnica” za vladajoče, ki jih želijo opozoriti, da je v Sloveniji veliko takšnih, ki razmišljajo drugače kot sedanja oblast.
“To zborovanje bo resno. Bo zadnji poziv k razumu in k streznitvi. Junija bodo potekale tudi volitve v evropski parlament, kjer bodo imeli volilci v rokah največje orožje demokracije. Verjamem, da bo rezultat na volitvah še dodatna budnica in streznitev za vladajoče,” je dejal Janša in dodal, da so vsake volitve tudi referendum o delu vlade.
Predsednik SDS je pred slabim mesecem v odmevnem intervjuju za N1 dejal, da bi lahko v trenutni vladajoči koaliciji prišlo tudi do menjav na pomembnih mestih na način, da bi ista koalicija sestavila novo vlado in si na tak način podaljšala mandat za kakšno leto dni, a da se predčasnim volitvam ne bo mogla izogniti.
Pri svojih besedah iz intervjuja je vztrajal tudi danes, saj meni, da ima koalicija z večino vedno na voljo tudi možnost rekonstrukcije vlade.
“Če bi bila rekonstrukcija korenita in da koalicija istih barv sestavi novo vlado z novim predsednikom vlade, gre za neki dodatno kupljen čas. Mediji nato vladi pustite okoli 100 dni, da se umesti. Na tak način lahko ta koalicija pridobi pol leta do leto dni časa, a s tem se ne bodo rešili strukturni problemi, ki jih ta koalicija sama zase predstavlja,” je komentiral Janez Janša in dodal, da bodo slovenski volilci tudi naslednjič šli na predčasne državnozborske volitve.
Janša je ob tem tudi ocenil, da so se v državi v zadnjih letih okrepile tako imenovane sile izključevanja in s prstom pokazal na vlado Roberta Goloba, ki je po prihodu na oblast začela “čiščenje” tistih, ki so bili prej na oblasti. Prvak opozicijske SDS meni tudi, da je v zgodovini samostojne Slovenije bilo obdobje “grajenja mostov”, a da je trajalo zgolj tretjino časa, dve tretjini časa pa je bilo v državi “obdobje izključevanja”.
Rupel: Brez teh štirih ljudi slovenske države ne bi bilo
Nekdanji zunanji minister in avtor Dimitrij Rupel je na predstavitvi knjige dejal, da se je na štiri omenjene politike osredotočil tudi zato, ker so bistveno zaznamovali slovensko politično, kulturno in gospodarsko življenje po koncu hladne vojne. “Brez teh štirih ljudi slovenske države ne bi bilo,” je poudaril.
Rupel meni, da bi knjiga Voditelji Slovenije lahko bila eden od priročnikov za slovensko zgodovino. “Vprašanja, ki jih odpiram, so izpitna vprašanja za bodoče državnike,” je ocenil Rupel.
Na vprašanje, kakšne bi morale biti značilnosti dobrega državnika, je dejal, da sta bistveni vljudnost in pripravljenost sprejemati odločitve z opozicijo. Državniki so po njegovem mnenju “ljudje, ki jim ni mogoče očitati, da zlorabljajo svoj položaj. Zadnje čase pa je postala politična kultura, ki jih naši sedanji politiki uporabljajo, zelo trda, neprijazna, bi rekel, uničevalna”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje