Janez Janša odkrito napoveduje menjavo komisarke Marte Kos. Pa vlada to sploh lahko stori?

V stranki SDS, ki jo vodi kandidat za mandatarja za sestavo vlade Janez Janša, že mesece vršijo pritisk na evropsko komisarko za širitev Marto Kos. Zaradi nove knjige Igorja Omerze Komisarka so se vnovič okrepile obtožbe o njenem domnevnem sodelovanju z jugoslovansko tajno službo pod kodnima imenoma Tara in Blanka.

Janša je že pred volitvami poudarjal, da se je komisarka Kos glede tega evropskim poslancem na zaslišanju pred imenovanjem zlagala, in je zato lahko podvržena izsiljevanju. Glavnina arhivov Udbe oz. Službe državne varnosti je namreč v Beogradu, Srbija pa je država kandidatka za vstop v EU in je torej v portfelju Marte Kos. Po Janševih navedbah pa imajo "zelo verjetno zelo obremenjujoče dokaze" o njej tudi v Moskvi, prestolnici agresorke na še eno kandidatko – Ukrajino. Zato je prepričan, da je Marta Kos v tem trenutku "največje varnostno tveganje za EU".

Prejšnji mesec so jo o tem spraševali tudi člani odbora EP za zunanje zadeve (Afet) iz vrst desnice, a je na očitke odgovorila z besedami, da je zelo primerna za delo, ki ga opravlja. "Ponavljanje lažnih obtožb proti meni teh ne naredi resničnih," je še dejala in ponovila to, kar je že ob objavi Omerzove knjige marca zapisala Evropska komisija (EK) – da je prestala obsežno in podrobno preverjanje, preden se je pridružila komisiji.

V času aprilske seje Afeta je bilo že bolj ali manj jasno, da bo Janša znova prevzel oblast v Sloveniji, po besedah naših sogovornikov iz Bruslja pa je SDS takrat vnovič poskusila doseči, da bi Evropska ljudska stranka (EPP) od predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen zahtevala zamenjavo Marte Kos.

Janša je tako v začetku meseca, ko je bila komisarka na obisku v Sloveniji in se je srečala tudi z odhajajočim premierjem Robertom Golobom, na omrežju X zapisal: "Navedeno vse, o čemer nista veliko govorila. Izpuščeno pa to, o čemer sta. Kako so komisarko Blanko v Evropskem parlamentu ujeli na debeli laži o delu za Udbo in bo morala zato odstopiti ali pa bo zamenjana."

Strokovnjakinja: Obstajata le dve formalni možnosti, domača vlada pa komisarja ne more sama odpoklicati

Kot je za N1 pojasnila izkušena poznavalka delovanja evropskih institucij, izredna profesorica mednarodnih odnosov na FDV Sabina Lange, domača vlada komisarja ne more odpoklicati. Formalna podlaga za zamenjavo je pogodba o EU, ki v veljavni različici od leta 2009 omogoča le dve možnosti: "Da odstop komisarja zahteva predsednica Evropske komisije ali da Evropski parlament izglasuje odpoklic celotne komisije." Nadalje lahko EP tudi pozove predsednico, da zamenja enega od komisarjev. Predsednica Evropske komisije lahko pozivu sledi ali pa pojasni, zakaj tega ne bo storila.

Po besedah naših sogovornikov iz vrst evropskih liberalcev, kamor sodi tudi Marta Kos, komisarka še vedno uživa polno zaupanje Ursule von der Leyen, da je zamenjava "zelo malo verjetna", pa priznavajo tudi viri iz EPP.

Sabina Lange pojasnjuje, da za zadnjimi popravki pogodbe EU pri sestavi komisarske ekipe, ki so dali večjo moč predsedniku Evropske komisije, stojijo zgodovinski razlogi. Leta 1999 je namreč zaradi afer posameznih komisarjev pod silovitim pritiskom odstopila celotna sestava Komisije pod vodstvom Luksemburžana Jacquesa Santerja. Da bi takšne primere preprečili, so predsedniki EK dobili možnost, da zahtevajo odstop posameznega komisarja.

To se je prvič zgodilo že dokaj hitro – leta 2012 je tedanji predsednik komisije Jose Manuel Barroso odslovil malteškega komisarja Johna Dallija, ki se je znašel v preiskavi zaradi domnevnih stikov s tobačnim lobijem. To je v Bruslju izjemno občutljivo področje, zato je Barroso komisarjev odstop zahteval že kmalu po izbruhu afere.

Nekateri komisarji so v letih zatem odšli sami – zaradi kandidature na domačih volitvah (Frans Timmermans, Nizozemska) ali ker so bili povabljeni v novo vladno ekipo (Mariya Gabriel, Bolgarija), verjetno neponovljiv primer pa je odhod britanskega komisarja Jonathana Hilla, ki je leta 2016 odstopil po referendumu o brexitu.

Države članice po menjavi oblasti ne zamenjajo evropskih komisarjev

Primera, da bi si država članica zaželela menjave evropskega komisarja iz kakšnih drugih političnih razlogov, denimo zgolj zaradi zamenjave oblasti, doslej še ni bilo. Domača vlada svojo vlogo pri nominaciji kandidata za komisarja opravi v dogovoru s predsednico komisije, od tu naprej pa o ekipi kot celoti odločajo Svet EU, evropski poslanci in Evropski svet, matična država pa formalnopravne vloge v odnosu do kandidata nima več, razlaga profesorica Lange. Evropski komisarji namreč niso predstavniki vlad članic, četudi so državljani držav članic, temveč komisija deluje kot kolektivno telo ter zastopa interese EU in njene prebivalce kot celoto.

Sabina Lange odkrite napovedi o zamenjavi Marte Kos vidi kot obliko pritiska na komisarko, da bi morda sama odstopila, na Evropski parlament, ki bi to lahko zahteval, oz. na predsednico Komisije, ki bi lahko izgubila zaupanje v komisarko.

A možnosti, da bi se zgodilo karkoli od tega, se ji zdijo zelo majhne. To pripisuje trenutni konstelaciji političnih sil v EP in potrebi po večini, da lahko Evropska komisija izvaja svoj program, kot ga je zastavila. Liberalci so sicer zdesetkani, a brez njihove podpore ni podpore velikemu delu programa v Evropskem parlamentu, poudarja. Prav tako po besedah Sabine Lange obstaja široko strinjanje, da komisarka Kos v okviru svojega portfelja deluje zelo dobro.

Tudi naši sogovorniki iz EPP ne izpostavljajo nobenih vsebinskih kritik dela komisarke, ob tem pa dodajajo, da je trenutno bolj na tapeti komisar iz Madžarske Oliver Varhelyi. Ta je kot dolgoletni politični sopotnik Viktorja Orbana član Komisije že od leta 2019, novi premier Peter Magyar pa naj bi si po poročanju nekaterih madžarskih medijev želel njegove zamenjave, čeprav o tem ne govori javno. "Če bo Varhelyi ostal, potem bo tudi Marta Kos," nam je povedal eden od slovenskih virov iz Evropske ljudske stranke. Pa tudi sicer bi lahko takšne zamenjave sprožile plaz zahtev po odstopih nekaterih ostalih komisarjev, še opozarja, zato doslej tovrstne ideje iz Budimpešte in Ljubljane niso bile uspešne.

Da si takšne nestabilnosti ne bi želel nihče, meni tudi profesorica Sabina Lange, ki se ji sicer zdi madžarski primer resda potencialno problematičen, a po njeni oceni "to ni primarna skrb novega madžarskega premierja, ki ima večje in konkretnejše projekte, denimo kako zagotoviti financiranje iz Bruslja". Zato se bo v tej luči skušal pokazati kot nekdo, "ki absolutno spoštuje vse evropske norme in institucije", del tega pa je tudi zavedanje, da vprašanje ohranitve zaupanja v komisarja ni njegova naloga. Tako sogovornica ne vidi možnosti, da bi skušala nova madžarska vlada odpoklicati komisarja, vsaj ne v času, ko bo njena prioriteta priti do denarja iz Načrta za okrevanje in odpornost.

Slovenija kandidata že zamenjala, komisarja še ne

Slovenija nominira evropske komisarje vse od vstopa v EU leta 2004, kandidata pa je že morala tudi zamenjati.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen tako ni bila zadovoljna s prvotnim predlogom Golobove vlade, da je slovenski kandidat za evropskega komisarja nekdanji predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Po precej ponesrečenem pogovoru z Ursulo von der Leyen je od kandidature septembra 2024 odstopil, vlada pa je nominirala Marto Kos, ki je postala komisarka za širitev.

Leta 2014 je odhajajoča vlada Alenke Bratušek za komisarko predlagala – Alenko Bratušek, a se prva slovenska premierka na zaslišanju pred pristojnim odborom v EP ni izkazala, zato ni postala podpredsednica Junckerjeve komisije. Vlada Mira Cerarja je nato kot novo slovensko kandidatko potrdila Violeto Bulc, ki je zasedla mesto evropske komisarke za promet.

Čeprav je bil Janez Janša prej že trikrat na oblasti, pa njegova vlada nikoli ni nominirala slovenskega člana Evropske komisije, saj je to vsakokrat padlo v čas levosredinske vlade. A tudi, ko se je prvak SDS povzpel na oblast, v preteklih primerih ni kazal teženj po zamenjavi komisarja. Vsi, ki so jih predlagale slovenske vlade, so tudi oddelali svoje mandate v celoti.

Če ne bo prej kakšnih pretresov v EK in če se bo Janševa nova manjšinska vlada obdržala do konca mandata, torej do leta 2030, potem bo lahko predvidoma konec leta 2029 prvič izbrala tudi svojega kandidata za evropskega komisarja.