Prihaja obrat v zunanji politiki, prva bo "padla" palestinska zastava na pročelju vladne palače

Če bo šlo vse po načrtih, bo Slovenija novo vlado dobila najkasneje v prvih dneh junija. Že takoj po glasovanju o novem mandatarju prihodnji teden - kandidat bo predsednik SDS Janez Janša - pa bodo znana tudi imena ministrov četrte Janševe vlade, ki utegne prinesti precejšen preobrat tudi v slovenski zunanji politiki, še zlasti, ko gre za vprašanja Bližnjega vzhoda.

Kdo bo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve nasledil Tanjo Fajon, še ni znano. V obtoku pa sta bili najpogosteje dve imeni - nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer, ki ga je vlada Roberta Goloba septembra 2023 zaradi fotografiranja zaupne depeše odpoklicala s položaja, in evropska poslanka in podpredsednica SDS Romana Tomc, ki tega, ali se res vrača v Slovenijo in postaja ministrica, za N1 ni komentirala.

Na področju zunanje politike so se kopja med levim in desnim političnim spektrom v zadnjih štirih letih lomila predvsem ob priznanju Palestine. Slovenija je na predlog vlade Roberta Goloba Palestino kot neodvisno državo priznala 4. junija 2024. SDS, ki je bila tedaj v opoziciji, je skušala priznanje Palestine blokirati s pobudo za posvetovalni referendum, a ni uspela. Levosredinska koalicija je njeno referendumsko pobudo še isti dan umaknila z mize in tik pred evropskimi volitvami potrdila vladni predlog o priznanju Palestine.

Prav v tistem času - pred evropskimi volitvami in ob priznanju Palestine - smo na N1 organizirali soočenje Janše in Goloba, kamor je Janša prišel s pripeto značko v barvah izraelske zastave na svojem suknjiču.

Med drugim je dejal: "V tej situaciji je priznanje Palestine politični akt, ki ga vlada forsira v času pred volitvami. To ne bo rešilo nobenega talca, nobenega življenja. Gospod Golob pa misli, da bodo zaradi tega dobili kak dodaten glas na evropskih volitvah." V SDS so tudi zatrjevali, da bodo, ko bodo spet na oblasti, priznanje Palestine preklicali.

V Izraelu od bodoče Janševe vlade pričakujejo veliko

Janša je že med obiskom Izraela februarja 2024 dejal, da bi, če bo ponovno vodil vlado, tudi preselil slovensko veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem, kar je - kot dejanje potrditve, da je (deljeni) Jeruzalem prestolnica Izraela - maja 2024 vladi še formano predlagal poslanec SDS Žan Mahnič.

"Janez Janša je eden največjih zaveznikov ZDA in Izraela v Evropi. Obljubil je, da bo, če se vrne na oblast, preselil slovensko veleposlaništvo v Jeruzalem in preklical priznanje 'Palestine', za katerim stoji trenutna vlada," pa je na omrežju X konec aprila letos zapisal izraelski vplivnež Eli David.

David, ki se predstavlja kot eden izmed vodilnih strokovnjakov na področju umetne inteligence in kibernetske varnosti, je odločen podpornik ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

V svojih objavah na omrežju X, kjer mu sledi okoli milijon profilov, pogosto obračunava s kritiki Izraela in opozarja na pravico Izraela do samoobrambe, podporo Palestincem pa povezuje s podporo palestinskemu skrajnemu islamističnemu gibanju Hamas.

David je v svojih objavah večkrat hvalil Janšo in tudi javno objavljal, da ga vidi kot bodočega slovenskega premierja. Z Janšo sta se srečala marca lani na mednarodni konferenci o antisemitizmu v Jeruzalemu.

V Sloveniji se je decembra lani na sedežu SDS Janša srečal z nekdanjim izraelskim svetovalcev za nacionalno varnost Gioro Eilandom, ki je postal eno najpomembnejših imen afere Black Cube, ki je izbruhnila tik pred volitvami 22. marca. Z Eilandom sta bila po podatkih Sove 11. decembra lani na sedežu SDS še direktor Black Cuba Dan Zorello in Liron Tzur, vendar srečanja z njima Janša ni nikoli priznal, po podatkih Sove pa sta na sedež SDS prišla skupaj z Eilandom.

Rupel: Slovenija bi se lahko o selitvi veleposlaništva z EU in ZDA dogovorila

Nekdanji diplomat in bivši slovenski veleposlanik v ZDA Božo Cerar ocenjuje, da bo nova Janševa vlada "malo uravnotežila" politiko do Izraela, Palestine in Irana. "Tukaj pričakujem določene popravke. Naša zunanja politika je bila zadnja štiri leta izrazito aktivistična v odnosu do izraelsko-palestinskega konflikta, pa tudi do Irana. Pri tem smo šli korak ali dva dlje od večine držav članic EU," pravi Cerar, ki je na nedavnih državnozborskih volitvah kandidiral na listi Demokratov Anžeta Logarja.

V političnih in diplomatskih krogih se pričakuje, da bo nova slovenska vlada že takoj po izvolitvi z vladnega poslopja na Gregorčičevi snela palestinsko zastavo. Prav tako se ugiba, ali bodo tudi umaknili sankcije, ki jih je zaradi genocida in kršitev človekovih pravic Palestincev, proti Izraelu uvedla Golobova vlada. V sklopu teh sankcij je odhajajoča vlada poleg dveh izraelskih ministrov za nezaželeno osebo v Sloveniji razglasila tudi izraelskega premierja Netanjahuja.

Božo Cerar svari, da bi bilo treba o morebitni selitvi veleposlaništva v Jeruzalem dobro premisliti. Poleg ZDA ima svoje veleposlaništvo tam le peščica latinskoameriških in tihomorskih držav, od evropskih pa samo Kosovo.

Tudi bivši dolgoletni zunanji minister in nekdanji član SDS Dimitrij Rupel, ki od vlade pričakuje tudi "pristno evropsko usmeritev in trdno evroatlantsko politiko", ocenjuje, da bi se Slovenija o selitvi veleposlaništva v Jeruzalem lahko dogovorila z ZDA in EU. Na vprašanje, ali bi lahko nova vlada razveljavila priznanje Palestine, pa odgovarja, da je Golobova vlada s tem priznanjem "podprla" Hamas.

Po mnenju naših sogovornikov je sicer bolj verjetno, da bi nova vlada začela s procesom selitve veleposlaništva v Jeruzalem kot pa s postopkom preklica priznanja Palestine, ki da je "pravno zapleten, če ne nemogoč".

Cerar: Umik priznanja ne bi bil precedens, vendar pa s tem ne bi hitel

Božo Cerar priznanje Palestine vidi predvsem kot "simbolno dejanje", ki pa ni prineslo veliko, o preklicu priznanja pa pravi: "Običajno je veljalo, da je priznanje nepreklicno in da velja enkrat za vselej. Da s priznanjem drugo državo smatraš za enakovredno sebi in hočeš imeti z njo stike. Praksa, da priznanja, ko je bilo dano, ni mogoče umakniti in razveljaviti, je bila zelo široko sprejeta v svetu. Danes to sicer ni več tako premočrtno, mednarodnopravna stroka pa je pri tem vprašanju razdeljena."

Cerar ob tem spomni na to, da so v 70. letih prejšnjega stoletja nekatere večje države preklicale priznanje Tajvana, nekatere afriške pa pod pritiskom priznanje Kosova. " Umik priznanja torej ne bi bil precedens, vendar pa v tem primeru ne bi hitel, ker imajo takšne poteze lahko posledice za državo, ki se jih posluži," pojasnjuje nekdanji diplomat in veleposlanik.

Kaj bo s sankcijami proti Dodiku?

Ali bi lahko bodoča Janševa vlada umaknila sankcije, ki jih je Golobova vlada uvedla proti voditelju bosanskih Srbov Miloradu Dodiku, Cerar in Rupel nista želela ugibati. Je bil pa Dodik med prvimi, ki je za izvolitev čestital novemu prededniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću, ki se je pred volitvami v intervjuju za enega od srbskih portalov zavzel denimo tudi za to, da bi Srbi v Sloveniji dobili status narodnostne skupnosti.

Golobova vlada je Dodiku septembra lani izrekla prepoved vstopa v Slovenijo. Kot smo poročali, naj bi bil pomemben razlog za ukrep zoper Dodika tudi obsežno pretakanje kapitala sumljivega izvora iz Republike Srbske in širšega območja Zahodnega Balkana v Slovenijo.

Obstajal je utemeljen sum, da imajo Dodik ter njegovi družinski člani v Sloveniji prek različnih oseb in podjetij precej sporno pridobljenega premoženja. Na Obali naj bi imeli vsaj pet nepremičnin, katerih lastniki so uradno sorodniki in prijatelji družine Dodik. Poleg Slovenije pa so sankcije proti Dodiku uvedle še nekatere evropske države, med drugim Velika Britanija, Nemčija in Avstrija.

ZDA na drugi strani, ki so sankcije proti Dodiku, njegovim sodelavcem in družinskim članom prvič uvedle leta 2017, pa so jih oktobra lani umaknile.

Washington se je za umik sankcij odločil po tem, ko so v Republiki Srbski razveljavili več ustavno spornih zakonov. Mediji v BiH so to pripisali domnevnemu neuradnemu dogovoru med Dodikom in Trumpovo administracijo, aa je lobiral v Washingotnu, pa ni skrival niti Dodik sam. Nazadnje je prav ameriški pritisk s položaja odnesel visokega predstavnika v BiH Christiana Schmidta, ki ga Dodik nikoli ni priznaval in je bil z njim vseskozi na bojni nogi.

Cerar uvedbo sankcij proti Dodiku ocenjuje kot delno "radikalno potezo", ker je bila Slovenija med prvimi, ki je to storila. Rupel pa pravi: "Sankcije proti Dodiku je treba obravnavati v kontekstu siceršnje situacije v BiH, predvsem v zvezi z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti Schmidtom, ki mu je zmanjkalo potrpljenja."