Menu Item
Tako kot so se pojavila ugibanja, ali so v SDS po nedeljskih volitvah razpravljali o odstopu Janeza Janše, so se znova pojavila tudi ugibanja o morebitnem njegovem umiku na kakšno pomembnejšo mednarodno funkcijo. Nič od tega po informacijah N1 ne drži. Janez Janša bo opozicijski poslanec. Kako dolgo, pa je odvisno od Roberta Goloba, od katerega lahko druga bodoča opozicijska stranka, Nova Slovenija, gotovo pričakuje, da jo bo spravil v položaj, ko se bo zlasti ob prelomnih vprašanjih morala odločiti, ali bo potegnila z njim ali znova z Janšo.
Če se bo Robertu Golobu, zmagovalcu nedeljskih volitev, izšlo po načrtih, bo Slovenija novo vlado dobila v prvi polovici junija. Med razlogi, zakaj namerava Golob vlado sestaviti še pred poletnimi počitnicami, je tudi to, da se želi bodoči mandatar še pred jesenjo pripraviti na morebitni novi val covida in višje cene energentov.
O tem, kdo bodo kandidati za nove ministre, je znanega malo. Po informacijah N1 naj bi si skušal Golob za vsak resor zagotoviti več možnih kandidatov in potem izbrati tistega, ki se mu bo zdel najprimernejši. Za zdaj javnost ve le to, da bo med resnejšimi kandidati za ministra za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je to povedal sam, po razkritju N1 pa tudi, da je možna nova ministrica za notranje zadeve nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki jo je tretja vlada Janeza Janše razrešila že na ustanovni seji.
Janša se je dan po volitvah sestal s člani izvršilnega odbora SDS. Analizirali so izid volitev in ga interpretirali tako, da so prejeli dobrih 50.000 glasov več kot pred štirimi leti, da imajo 27 poslancev, kar so ocenili kot dober rezultat. A po informacijah N1 jih je presenetilo dvoje: dejstvo, da se v parlament ni uspelo prebiti Gibanju Povežimo Slovenijo in Zdravku Počivalšku, predvsem pa velika razlika, s katero je Golobova Svoboda premagala SDS. Ne enega ne drugega niso pričakovali.
Da bi se lahko za SDS izšlo drugače, meni njen poslanec Branko Grims, ki je tudi po volitvah na Twitterju zapisal: “Morate vedeti, da sem bil edini v SDS, ki sem uradno predlagal, da bi šli po zmagi v prvem valu korone, še pred poletjem 2020, na predčasne volitve. Časa za nov obraz ne bi bilo in desni bi imeli ustavno večino.” Dodal je, da ga takrat ni poslušal nihče.
Po nedeljskih volitvah je razlika tako velika (Golobova stranka je dobila 34,5 odstotka glasov, Janševa pa 23,5 odstotka glasov), volilna udeležba pa tako visoka (več kot 70 odstotna), da bi bilo kakršnokoli ugovarjanje volilnemu rezultatu bob ob steno, saj je volja volivcev jasno izražena. Da bo Janša v primeru tesnega poraza izpodbijal legitimnost volitev, so se pred volitvami bali na levi sredini političnega spektra. V to smer je s svojimi izjavami in zapisi na Twitterju Janša tudi nakazoval, še bolj pa je završalo dan pred volitvami, ko se je pojavil tvit Evropske ljudske stranke (EPP) o morebitnem ruskem vmešavanju v slovenske volitve, česar EPP kljub novinarskim vprašanjem N1 po volitvah ni več želela dodatno pojasnjevati.
Med krivci za šibak položaj bodoče opozicije pa je v očeh SDS tudi Aleksandra Pivec, ker je “solirala”. Pivec se namreč ni hotela povezati s Povežimo Slovenijo, čeprav naj bi jo v to prepričevali tudi vidni člani SDS. Bila je prepričana, da bo parlamentarni prag zmogla sama. Na koncu sta pred vrati državnega zbora ostala tako Počivalšek kot Naša dežela.
Ko je izvršilni odbor SDS dan po volitvah analiziral izide volitev, so se pojavile informacije, da so razpravljali tudi o Janševem odstopu z mesta predsednika stranke. Po informacijah N1 to ne drži. Prav tako so se znova pojavila tudi ugibanja o njegovem morebitnem umiku na kakšno pomembnejšo mednarodno funkcijo. A tudi to po informacijah N1 ne drži. Janez Janša se bo po tem, ko bo premierske posle predal Golobu, vrnil v državni zbor, kjer bo opozicijski poslanec. Vendar bo njegovo izhodišče zaradi volilnega izida tokrat bistveno šibkejše.
Glede na razmerja moči v novem parlamentu, ki se bo konstituiral okoli 13. maja, se namreč scenarij iz tega mandata, ko je po odstopu Marjana Šarca vlado sestavil Janez Janša, praktično ne more ponoviti. SDS in Nova Slovenija, ki bosta v opoziciji, imata namreč skupaj samo 35 poslancev in bi za sestavo alternativne vlade brez volitev na svojo stran morali pridobiti najmanj 11 poslancev. Ker bo v parlamentu samo pet strank, bi bili to poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice, a da bi iz teh strank ljudje tako množično prestopali na stran SDS in Nove Slovenije, je sodeč po stališčih, ki so jih te tri stranke odločno zagovarjale v predvolilni kampanji, nemogoče.
Poznavalci političnega zakulisja pravijo, da je po volitvah moč Roberta Goloba tolikšna, da lahko Goloba zrušijo le Golobovi. A dodajajo, da je tudi to skoraj nemogoče in da bo Golob, če bo vlado in koalicijo vodil preudarno, mandat tudi redno končal. Če ga ne bi, so glede na razmerja moči edina možnost predčasne volitve, a tudi te po slovenski ureditvi sproži predsednik vlade, kar je po volilni nedelji samo še en zid več za bodočo opozicijo.
Robert Golob v svojih nastopih poudarja, da teče na najmanj dva mandata. Če mu bo uspelo tudi to, bo Janša v opoziciji več kot štiri leta, Golob pa bi tako tudi presekal prekletstvo novih obrazov, ki se pojavijo tik pred volitvami, na naslednjih pa se že bistveno težje prebijejo v parlament, če se sploh. Zadnji primer Marjana Šarca je prav takšen. Štiri leta po tem, ko je s svojo novo stranko kandidiral na parlamentarnih volitvah in kot drugouvrščeni tudi sestavil vlado, je njegova LMŠ danes zunajparlamentarna stranka.
Vse to so okoliščine, ki so za bodočo opozicijo pomembne in obenem, kot kaže, tudi nepremostljive. Z zgolj 35 poslanci opoziciji ostanejo le interpelacije, zahteve za sklic referendumov, preiskovalne komisije … In teh verjetno kljub napovedim, da bodo konstruktivna opozicija, ne bo malo. Je pa dejstvo, da bosta imeli SDS in NSi zelo izkušene poslance, tudi precej njunih ministrov in sekretarjev se bo vrnilo v poslanske klopi. Zato bo pomembno, kdo bo vodja Golobove poslanske skupine. Ta bo sicer štela rekordnih 41 poslancev, a so ti na političnem in parlamentarnem parketu skoraj povsem brez izkušenj, kar bo “zverzirana” opozicija gotovo izkoriščala. Prav tako bo pomembno, komu bo Golob zaupal vodenje državnega zbora.
Sodeč po Golobovih izjavah namerava bodoči mandatar in predsednik vlade Janševo SDS potisniti čim globlje v opozicijo. Kar pa ne velja nujno za NSi Mateja Tonina. Vrata v koalicijo so zanje zaprta, to Golob sporoča že dlje časa, a obenem z NSi ne izključuje “programskega in projektnega sodelovanja.”
Na svoji strani jih bo potreboval zlasti, ko bo šlo za sprejemanje odločitev, ki terjajo ustavno večino. Gibanje Svoboda, SD in Levica je tudi z morebitno podporo poslancev narodnostnih skupnosti nimajo. Zmanjka jim pet glasov.
Ali bo Nova Slovenija programsko in projektno v parlamentu pripravljena kdaj podpreti novo vlado in kaj, če kaj, bo hotela v zameno, za zdaj ostaja neznanka. Prvi neuradni odgovori iz NSi gredo v smeri “bomo videli sproti”.
Tudi NSi je dan po volitvah opravila interno razpravo o izidu volitev. Vodstvo stranke ohranja zaupanje izvršilnega odbora in stranka je s tem, da so ob rahlo slabšem odstotku kot pred štirimi leti, a z enim poslancem več zdaj tretja najmočnejša politična sila v državnem zboru, zadovoljna.
Gotovo pa lahko pričakujejo, da jih bo Golob spravil v situacijo, ko se bodo morali odločiti, ali bodo zlasti ob pomembnejših vprašanjih potegnili z njim ali znova z Janšo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje