Premier Janez Janša je v državnem zboru predstavil program predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Julijsko zasedanje državnega zbora (DZ) se je začelo s predstavitvijo šestmesečnega programa predsedovanja Slovenije Svetu EU. Poslancem ga je predstavil predsednik vlade Janez Janša.
V okviru predsedovanja Svetu EU si bo Slovenija pod sloganom “Skupaj. Odporna. Evropa.” prizadevala za okrevanje in večjo odpornost EU po pandemiji covida-19, za razmislek o prihodnosti Evrope, za krepitev pravne države in evropskih vrednot ter za varnost in stabilnost v evropski soseščini. Gostila bo 18 dogodkov na visoki ravni (predvsem neformalna srečanja ministrov članic EU) ter 182 dogodkov na nižji ravni. Za 6. oktober je načrtovano srečanje evropskih voditeljev s kolegi iz držav Zahodnega Balkana.
Prva prednostna naloga slovenskega predsedovanja je okrevanje in odpornost po pandemiji, je poslancem povedal premier Janša. Izpostavil je lanskoletno odločitev držav Unije, da se EU prvič zadolži skupaj, kar je “korak, ki evropsko integracijo postavlja na višji nivo”. Kot je spomnil, poteka potrjevanje nacionalnih programov za okrevanje in odpornost. Slovenskega je Evropska komisija potrdila pretekli teden, načrte držav pa bo za Komisijo potrdil še Svet EU.
Janša: Če se ne bo širila Unija, se bodo drugi akterji
Ena od prioritet slovenskega predsedovanja je tudi konferenca o prihodnosti Evrope. V sklopu nje bo, kot je povedal premier, čas za iskanje strateških odgovorov na strateška vprašanja. Kot je povedal premier, je pred nami obdobje, za katero slovenska vlada upa, da se bo večina dogovorov sklepala na fizičnih sestankih. Zaključki konference bodo sicer sprejeti med predsedovanjem Francije, ki bo krmilo Sveta EU prevzela 1. januarja.
Od leta 2008, ko je Slovenija Svetu EU predsedovala prvič, pa do letos, je EU šla čez več kriz, in izkazalo se je, da nanje ni dobro pripravljena, je dejal premier. Manjkajo skupni instrumenti, Unijo pa je po Janševem mnenju treba pripraviti na podobne izzive v prihodnosti. Premier je med drugim povedal, da je čas po pandemiji primeren za razmislek o evropski zdravstveni uniji.
Med izzivi, s katerimi se spoprijema Evropska unija, je Janša omenil tudi dogajanje v Afriki. Sklicujoč se na intervencijo držav Unije v Libiji, ki naj bi prebivalce te države pustila na cedilu, saj še vedno nimajo možnosti demokratičnega odločanja, je Janša menil, da je pred EU preprosta dilema: ali bo pomagala afriškim državam ali pa bo postavljala zidove in blokade v Mediteranu, pri čemer “samo mehka moč ne bo pomagala”. Razprava, ali Unija potrebuje svojo vojsko, traja že dolgo, je spomnil premier in poudaril, da se bo, če se ne bo širila Unija, “kdo drug”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!