Po tem, ko je predsednik vlade Janez Janša delu državljanov na domači naslov poslal pismo o epidemiji in cepljenju, se številni sprašujejo, kako so bili pri tem uporabljeni njihovi osebni podatki. Inštitut 8. marec se je zaradi pisma obrnil na informacijsko pooblaščenko.
V pismu, pod katerega je podpisan predsednik vlade Janez Janša, je na dveh straneh podrobno opisan potek epidemije koronavirusa. V besedilu se premier cepljenim zahvaljuje, da so se cepili, necepljene pa prosi, naj razmislijo o cepljenju.
Pismo so številni državljani prejeli v petek, nekateri pa ga bodo še v prihodnjih dneh, je poročal STA. Ker je Janševo pismo v nabiralnike prišlo naslovljeno, torej na točno določeno osebo in na njen naslov, se mnogi državljani na družbenih omrežjih sprašujejo, od kje predsedniku vlade dostop do njihovih naslovov.
Kot je mogoče videti na več fotografijah, so pisma na državljane naslovljena: na njih je zapisano ime in priimek naslovnika pa tudi naslov. V tem primeru torej ne gre za nenaslovljeno pošiljko.
Teh se poslužujejo številna podjetja, med nenaslovljene pošiljke spadajo oglasi, kot nenaslovljene pošiljke pa se lahko pošilja tudi publikacije. Julija je recimo tako urad vlade za komuniciranje vsem slovenskim gospodinjstvom poslal publikacijo z naslovom Stali smo in obstali, ki so jo pripravili ob 30. obletnici samostojnosti.
Nenaslovljena pošta ni problematična
Nenaslovljena pošta ni problematična, ker pa v tem primeru ne gre za nenaslovljeno pošiljko, pa pošiljatelj potrebuje pravni temelj, nam je glede tokratnih pisem pojasnila pravnica Nataša Pirc Musar. Če pravnega temelja pošiljatelj za tovrstno obdelavo osebnih podatkov nima, je pošiljanje naslovljenih pisem sporno.
Ali so bili osebni podatki državljanov v tem primeru obdelani zakonito, se sprašuje tudi Inštitut 8. marec, ki se je zaradi pisem obrnil na informacijsko pooblaščenko. Na ovojnicah so bili zapisani naslovi in imena prejemnikov, nekateri pa so pisma dobili na naslov začasnega prebivališča, pravijo. V Inštitutu dodajalo, da je kraj prebivališča osebni podatek, ki ni splošno dostopen, podlago za vpogled pa dobimo šele v zakonu, pisni zahtevi ali v pisni privolitvi posameznika.
Na informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik so naslovili vprašanja o tem, na kakšen način in na kakšni pravni podlagi je lahko predsednik vlade dostopal do centralnega registra prebivalstva in katere naloge iz svoje pristojnosti pri tem izpolnjuje. “Ne glede to, kaj si mislimo o sporočilu pisma, mora ne glede na to ali morda ravno zato, ker gre za predsednika vlade, to potekati pod jasnimi zakonskimi pogoji. Zato je pomembno, na kakšen način so bila ta pisma poslana,” so še zapisali v sporočilu za medije.
Na odgovore kabineta predsednika vlade še čakamo
Po naših informacijah so pismo prejeli tako cepljeni kot necepljeni posamezniki.
Tako na kabinet predsednika vlade kot tudi na vladni urad za komuniciranje smo že včeraj naslovili nekaj vprašanj o pošiljanju pisma na naslove – kakšna je pravna podlaga, kakšna je bila selekcija, od kje so bili pridobljeni podatki oz. katera baza podatkov je bila uporabljena … Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo. Vprašanja smo poslali tudi na urad informacijske pooblaščenke. Tudi te odgovore bomo objavili, ko jih dobimo.
Obdelava osebnih podatkov zgolj ob pravni podlagi ali privolitvi
Osebni podatki so lahko obdelani le v primerih, ko to določa zakon ali pa posameznik poda privoljenje, določa zakon o varstvu osebnih podatkov.
Postavlja se tudi vprašanje, kako je bila pri tem spoštovana splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki ureja varovanje osebnih podatkov in usklajuje zakonodajo članic Evropske unije. Uredba daje prebivalcem večji nadzor nad osebnimi podatki. Podatki morajo biti zakonito obdelani in zbrani za določen namen, za druge namene pa se jih ne sme uporabljati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje