Te dni se predvsem v kotlinah zadržuje gosta megla, za katero se zdi, da je letos prišla prej kot običajno. Kot je za N1 pojasnil meteorolog Agencije RS za okolje Andrej Velkavrh, je megla v obdobju, ko se nad našimi kraji zadržuje anticiklon, povsem običajen vremenski pojav. Nastaja ob jasnih in mirnih nočeh, njena gostost pa je odvisna od vlažnosti tal.
Če živite v kotlini, je verjetno prva stvar, ki jo te dni zjutraj opazite, gosta megla. Ker so jutra še vedno razmeroma topla, se nekaterim zdi, da nas je letos obiskala prej kot po navadi. Kot je za N1 povedal meteorolog Agencije RS za okolje (Arso) Andrej Velkavrh, ne gre za izredni vremenski pojav.
Zakaj je tako megleno?
Ker megla nastaja ob jasnih in mirnih nočeh, ni nič presenetljivega, da se zbujamo v meglena jutra. “Njen nastanek je odvisen od vremenskih razmer. Že dlje časa se nad našimi kraji zadržujejo anticiklon in šibki vetrovi. Vreme je precej stabilno in suho,” je pojasnil meteorolog. V Sloveniji smo imeli konec septembra obilno deževje, zato so tla še vedno precej vlažna, to pa tudi vpliva na pogostost megle.
Če bi bili vremenski procesi bolj spremenljivi, da bi nas denimo v zadnjih dneh prešla kakšna fronta ali močnejši veter, bi bilo tudi megle posledično manj. “V višinah se zadržuje precej topel zrak, prizemljena plast zraka pa je ostala nekako ujeta. Ker se ta plast zelo slabo meša z višjimi sloji ozračja, pa tudi zaradi stabilne vremenske situacije, ki jo prinaša anticiklon, vlaga ostaja ujeta v prizemni plasti, zato nastaja megla,” je še predstavil Velkavrh.
Vremenski pojav, ki je najpogostejši jeseni in pozimi
Kot so pred časom predstavili na Facebookovi strani Arsa, je megla oblak, ki nastane nad tlemi, ta vremenski pojav pa je najbolj značilen za jesensko in zimsko obdobje. “Megla nastane, ko se v hladnem delu leta ob jasnih nočeh z malo vetra pojavi temperaturni obrat ali inverzija. Ob dovolj visoki relativni vlažnosti se ob ohlajanju zraka od tal navzgor zrak nasiči z vlago. Ta se sprva izloči v obliki rose ali slane, kasneje pa se lahko pojavi megla. “Ta je sicer najbolj pogosta v kotlinah in dolinah, saj hladen zrak tam ostane zajezen in se s sevanjem lahko čez noč dodatno ohlaja. Oblika in prostornina kotanje vpliva tudi na njen razkroj. V večjih kotlinah se zaradi večjega volumna ujetega hladnega zraka megla zadrži dalj časa,” so med drugim pojasnili na Arsu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
