Zaprte (avto)ceste, večkilometrski zastoji in večurno čakanje voznikov so posledice prve letošnje snežne pošiljke. Zdrsi tovornih vozil in prometne nesreče so se vrstili ena za drugo: novomeški policisti so jih do 10. ure zjutraj obravnavali osem, celjski 20, mariborski pa kar 26. Na Darsu priznavajo, da sta jih intenziteta in količina padavin predvsem na območju Slovenske Bistrice, Blagovice in Lukovice "malo presenetili", a za prometni kolaps ne gre kriviti zgolj Dars. Delno so odgovorni tudi vozniki, ki so svoje sposobnosti precenili.
“Tako naporni dnevi, kot je bil današnji, so redki,” pravi Zvonko Hribernik, vodja zimske službe pri Darsu, kjer so se na snežno pošiljko začeli pripravljati že včeraj. Na teren so poslali vse razpoložljive sile in mehanizacijo, prve ekipe so bile v akciji že ob polnoči. “Njihov turnus je trajal do 12. ure, kar je sicer nenavadno dolgo, a danes druge možnosti nismo imeli.”
Kot priznava Hribernik, sta jih intenziteta in količina padavin predvsem na območju Slovenske Bistrice, Blagovice in Lukovice “malo presenetili”, treba pa je upoštevati tudi “prometno kulturo, kakršna danes pač je”.
Posledično so imeli polne roke dela tudi policisti.
“Do 10.30 smo obravnavali osem prometnih nesreč, v katerih ni bil nihče poškodovan, nastala je le premoženjska škoda. V večini primerov je bil vzrok za prometno nesrečo neprilagojena hitrost,” so povedali na Policijski upravi Novo mesto. Poleg zdrsov tovornih vozil so na Dolenjskem težave povzročala tudi podrta drevesa, ki so ovirala promet.
Pomurski in kranjski policisti in so samo med 6. in 10. uro obravnavali po šest prometnih nesreč, mariborski 26. V petih so udeleženci utrpeli lahke telesne poškodbe, na Policijski upravi Maribor pa ob tem pojasnjujejo, da vse niso bile povezane s snežnimi razmerami. Celjski policisti so zaradi močnega sneženja obravnavali 20 prometnih nesreč z materialno škodo.
Mnogi vozniki so na (avto)cesti obstali tudi več kot štiri ure. A za prometni kolaps ne gre kriviti zgolj Dars.
Ena od težav je, da je danes prometa veliko več kot včasih, pravi vodja in inštruktor AMZS šole varne vožnje Manuel Pungertnik, poleg tega pa v današnjih časih želimo na cilj priti za vsako ceno. “Ne počakamo, da se razmere umirijo, tudi od doma mnogi ne odrinejo prej.”
A reči, da v snežnih razmerah nihče ne zna voziti, da so vsi prepočasni ali pa prehitri, ni strokovno, je dodal Pungertnik. V resnici gre za učinek snežne kepe. Čisto dovolj je, da na razmere ni pripravljen en voznik, še posebej če gre za voznika tovornega vozila. “Na cesti obstane, posledično pa v koloni stojijo tudi tisti, ki za zastoj niso odgovorni. To velja predvsem za ozke lokalne ceste, saj tam drugi vozniki ne morejo mimo.”
Da je kdo danes na cesto zapeljal z letnimi pnevmatikami, noče niti pomisliti, saj slednje pozimi niso primerne že, ko je cestišče suho, “da o današnjih razmerah niti ne izgubljam besed”.
Zdrsi tovornjakov: “Vsako leto se pogovarjamo o popolnoma istih stvareh”
Že lani je Dars za prometni kolaps okrivil “neodgovorne voznike tovornih vozil”. Spomnimo: v zgolj uri in pol so našteli kar 30 zdrsov tovornjakov, ki so na določenih odsekih zaustavili promet, skozi gnečo pa se niso mogli prebiti niti plužna vozila in avtovleke. Kot so zapisali pri Darsu, so morali odsek primorske avtoceste popolnoma zapreti, šele nato je lahko avtovleka do kolone pripeljala v nasprotni smeri vožnje.
In popolnoma enako se je zgodilo danes. Na Darsu so našteli preko 20 zdrsov, prvega že malo po 6. uri na viaduktu Slatina v smeri Maribora. “Veliko težavo predstavljajo tovornjaki na prehitevalnem pasu; ko tam obstanejo, se zgodi kolaps,” pojasnjuje Hribernik. “Še posebej problematični so prazni vlačilci, ki nimajo dobrega oprijema. Počutijo se močne, poskusijo prehitevati in obstanejo.”
Z njimi vred pa kolone osebnih vozil in plužne ekipe. Zato je moral Dars tudi danes aktivirati posebno mehanizacijo, ki se je do zagozdenih tovornjakov odpeljala kar v nasprotno smer.
“To se nam je na viaduktu Slatina zgodilo dvakrat oziroma trikrat, na Vrholah je akcija trajala dobre štiri ure, ujete ekipe smo imeli tudi na Trojanah in Višnjegorskem klancu.” Prav na slednjem zdrse rešujejo še ves dan. Ravno ko avtocesto odprejo, se že čez 15 minut zgodi nova nesreča.
Vodja in inštruktor AMZS šole varne vožnje Manuel Pungertnik opozarja, da se vsako leto pogovarjamo o popolnoma istih stvareh. “Tovornjaki, ki so obstali, so bili na cesti enostavno predolgo. Neumno je, da glede tega kakorkoli filozofiramo.”
Včeraj in predvčerajšnjim so vsi mediji opozarjali, kaj lahko danes pričakujemo na cestah, pravi, a so opozorila naletela na gluha ušesa. Zato meni, da bi se bilo smiselno pogovoriti o tem, ali je preventivno obveščanje res dovolj. “Morali bi razmišljati tudi o tem, kdaj in kako nekaterim onemogočiti vožnjo. Če ljudje nismo dovolj zreli, da bi se samoiniciativno umaknili s ceste, bi mogoče morali to urediti sistemsko,” je jasen.
Hribernik na drugi strani pravi, da so danes tovornjake izločali na rekordnih 11 točkah, od tega devet preventivno. “Izločanje je zelo delikatno in dvorezen meč. Nekateri bi tovornjake izločali kar na zalogo, ko je cesta praktično suha. Ampak potem pa bomo poslušali očitke, zakaj je cesta za tovornjake zaprta, če pa težav v prometu ni.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje