V Sloveniji smo potrdili prvi primer opičjih koz. Ali nas pred virusom opičjih koz ščitijo cepiva proti črnim kozam, ki so bila uporabljena med programom izkoreninjenja črnih koz, kdaj je cepljenje smiselno in kako poteka zdravljenje, je na novinarski konferenci pojasnila Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica ljubljanske infekcijske klinike.
V Sloveniji smo potrdili prvi primer opičjih koz. Moški se je vrnil s Kanarskih otokov, njegovo zdravstveno stanje pa je stabilno, so pojasnili na novinarski konferenci. Več lahko preberete v tem članku.
Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc je pojasnila, da terapija tako rekoč ni potrebna. Izjeme bi bile, če bi se z virusom opičjih koz okužil nekdo s hudo motnjo imunskega sistema. “Takrat bi bolezen lahko potekala v težji obliki, bolj so ogrožene tudi nosečnice in majhni otroci,” je pojasnila.
Kdaj je cepljenje smiselno
Kot je navedla Lejko Zupanc, obstajata dve cepivi: cepivo proti črnim kozam, ki delno ščiti tudi proti opičjim kozam, drugo cepivo pa je registrirano za preprečevanje opičjih in črnih koz in bi bilo z njim smiselno cepiti najbolj izpostavljene zdravstvene delavce – na primer za zaposlene v laboratoriju. A po njenih besedah vsesplošno cepljenje – glede na nizko oceno tveganja – ni smiselno. Cepivo, ki sicer nudi 85-odstotno zaščito, je težko dostopno, in so zdaj vloženi maksimalni napori v njegovo dobavo, je dejala.
Za zdravljenje je registrirano eno cepivo, tekovirimat, ki pa trenutno v Evropi ni na voljo. “A potekajo intenzivni pogovori,” je dodala Lejko Zupanc. V rezervi je še eno protivirusno zdravilo – cidofovir. Ob tem je še pomirila, da hospitalizacija v večini primerov ni potrebna.
Lejko Zupanc je še poudarila, da je zdravstvene delavce, ki so virusu najbolj izpostavljeni, treba zaščititi tudi z ustrezno varovalno opremo. “A ni potrebna taka zaščita, kot je bila v primeru covida. Striktna uporaba maske FFP3 ni potrebna, zadostuje FFP2 z varovalom za oči in zaščitno obleko. To doma ni potrebno. Okužena oseba pa naj, če gre v javnost, uporablja zaščitno masko,” je nanizala.
Tudi predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel je ocenil, da širše populacije za zdaj ni smiselno cepiti. Omenil je, da obstajajo primeri, ko se je cepilo tvegane stike in osebe, ki imajo večje tveganje za okužbo, a trenutno še ni indikacij, da bi bilo to tokrat smotrno uvesti.
“Gre za živo cepivo, ki ni primerno za imunsko oslabele osebe”
Na vprašanje, ali nas pred okužbo ščitijo cepiva proti črnim kozam, ki so bila uporabljena med programom izkoreninjenja črnih koz, je Lejko Zupanc odgovorila, da je ta populacija “mogoče na neki način še malo zaščitena”. O cepivu proti črnim kozam je dodala, da gre za živo cepivo, ki ni primerno za imunsko oslabele. “Za tiste, ki bi ga najbolj potrebovali, ga s tem ne smemo cepiti,” je dodala. Zdravstvenim delavcem, ki so virusu najbolj izpostavljeni, pa bo na voljo cepivo – prav tako z virusom, “ki pa se ne razmnožuje, cepivo pa ni tako tvegano”.
Klinični potek opičjih koz je sicer običajno blag. Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Več podrobnosti o opičjih kozah si lahko preberete tukaj.
Epidemija črnih koz je bila v Jugoslaviji leta 1971, takrat je bila cepljena cela populacija, je pojasnila Lejko Zupanc. Gre za osebe, starejše od 50 let.
Kot na svoji spletni strani navaja NIJZ, so bili do leta 1972 v Sloveniji proti kozam obvezno cepljeni otroci v starosti treh mesecev. Odmerek je bil obvezen tudi za ljudi, ki so potovali v države, v kateri so bile črne koze, ali v državo, ki je zahtevala cepljenje. Prav tako so bili cepljeni vsi, ki so bili okužbi izpostavljeni zaradi svojega dela – prometno osebje v mednarodnem prometu, uslužbenci organov za notranje zadeve, medicinsko osebje pri organih zdravstvene inšpekcije, uslužbenci infekcijskih bolnic. Revakcinacija je takrat potekala na tri leta.
Od leta 1973 je bilo cepljenje proti črnim kozam obvezno za otroke med dvema in tremi leti in šolske otroke pri vstopu v šolo ter v starosti 14 let. Leta 1976 se je cepljenje proti kozam za otroke podaljšalo do dopolnjenih štirih let in za šolske otroke v 1. in 8. razredu. Z letom 1979 cepljenje ni bilo več obvezno za vso populacijo, ampak le za ljudi, ki so potovali v državo, v kateri so bile koze, ali v državo, ki je zahtevala cepljenje. To je veljalo do leta 1983. V programu cepljenja za leto 1984 cepljenje proti kozam ni bilo več omenjeno. Kot navaja NIJZ, to pomeni, cepljenje takrat ni bilo več mogoče, saj naj bi se zaloge cepiva uničile.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje