Atlantski ocean je rekordno topel. Tudi slovensko morje ima trenutno dve stopinji več od večletnega povprečja. Kako bo to vplivalo na vreme?
Celoten severni del Atlantskega oceana – to je območje od ekvatorja do skrajnega severa Evrope in Grenlandije, je že od lanskega poletja izredno topel.
V zadnjih tednih je Atlantik nenavadno topel zlasti ob zahodni obali Afrike. “Ponekod so temperature za dve ali celo tri stopinje Celzija višje od dolgoletnega povprečja. Tako je denimo ob obalah Senegala,” razmere opisuje klimatolog Agencije za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.
Zato je ob afriški atlantski obali, od Maroka do Nigerije, v zadnjih tednih izredno toplo. “V zadnjih dneh so zabeležili precej temperaturnih rekordov, na nekaterih meteoroloških postajah se je temperatura dvignila celo do 44 °C, kar je za februar res izredno vroče, tudi za ta del Afrike,” pravi klimatolog.
Na to so opozorili tudi klimatologi na omrežju X. “Nikoli v znani podnebni zgodovini se Atlantski ocean ni začel sistematično segrevati že konec januarja in v začetku februarja. Običajno se to zgodi sredi konca marca,” je opozoril eden od njih.
To za zdaj nima večjega vpliva na vreme pri nas. “Bi se pa manjši vpliv lahko pojavil, če bi vlažne morske zračne mase iznad tega dela Atlantika prišle k nam, ker bi bilo zaradi večjega izhlapevanja iz morij v tem zraku več vodne pare,” opisuje Vertačnik.
“Če bi ta zrak dokaj nemoteno pritekel nad Slovenijo in se na gorskih pregradah dvigal, bi bile padavine v Sloveniji nekoliko obilnejše. Govorimo le o nekaj odstotkih razlike, da bi denimo namesto 100 milimetrov dežja v nekaj urah padlo 105 milimetrov dežja,” pravi Vertačnik in dodaja, da ni nujno, da se bo tak dogodek sploh odvil, saj zrak iznad teh krajev redko pride do Slovenije.
Načeloma tudi ni velike povezanosti med temperaturnim odklonom nad obalami zahodne Afrike in vremenskimi ekstremi v Evropi, dodaja slovenski klimatolog.
Lansko poletje je bilo izredno vroče v Sredozemlju, prav tako je bil nadpovprečno topel Atlantik. “Takrat je verjetno kombinacija zelo toplega Atlantika in Sredozemlja privedla do obilnejših padavin, ki so povzročile avgustovske poplave v Sloveniji,” opisuje Vertačnik.
Povsod je pretoplo
Podatki Morske biološke postaje v Piranu Nacionalnega inštituta za biologijo kažejo, da je morje ob slovenski obali dve stopinji toplejše kot v povprečju zadnjih 22 let. Od leta 2002 merijo temperaturo na boji, ki je tri metre pod morsko gladino ob piranski obali. Morje ima trenutno 11,4 stopinje, povprečje zadnjih 22 let pa je bilo v tem času 9,6 stopinje Celzija.
Meritve slovenskega morja na površju kažejo, da je bilo to od sredine avgusta lani le en dan (28. januarja) hladnejše od povprečja, vse ostale dni pa je bilo toplejše, so za N1 pojasnili na Morski biološki postaji.
(Pre)topla so trenutno vsa morja in oceani. “To je deloma posledica globalnega segrevanja, deloma pa tega, da smo še vedno v času el niña, ki zlasti močno vpliva na temperaturo morske vode v ekvatorialnem in subtropskem pasu. Tako da el niño ne vpliva samo na Pacifik, ampak tudi na Atlantik in Indijski ocean. El niño se bo počasi končal v prihodnjih mesecih,” pojasnjuje Vertačnik.
Zelo toplo vreme se je začelo lani julija in se potem še stopnjevalo do septembra in oktobra. “Imeli smo rekordno topel oktober in drugi najtoplejši september. Hkrati pa v zimskem času ni bilo kakšnih dolgotrajnih ohladitev. Zato je temperatura morske vode ostala visoka. Lani poleti smo imeli vročinski val v morju, ne le na površju, ampak je bilo tudi v globinah rekordno toplo,” pravi Arsov strokovnjak.
Rekordne februarske temperature slovenskega morja pa ne pomenijo nujno, da so bo prej začela kopalna sezona. “Če se spomnite zadnjih let, smo imeli zelo toplo zimo in začetek pomladi, nato pa je bilo vreme aprila in maja deževno in hladno. To je zelo upočasnilo naraščanje temperature morja,” pravi Vertačnik.
Pojasnjuje, da je slovensko morje tako zelo plitvo, da nanj vpliva že nekajdnevna ohladitev ali otoplitev.
Globoka morja in oceani pa potrebujejo nekaj mesecev nadpovprečno toplega ali hladnega vremena oziroma spremembo morskih tokov, da se temperatura občutneje spremeni.
Zato je zaskrbljujoče, da je severni del Atlantika trenutno rekordno topel kot celota. “Če bi na vsakih nekaj kvadratnih kilometrov severnega Atlantika postavili en termometer, bi iz povprečja vseh teh meritev dobili najvišjo številko od začetka spremljanja temperatur, zelo verjetno pa kar zadnjih nekaj stoletij. Ta odklon se v absolutnem smislu ne zdi zelo velik, saj gre za nekaj desetink stopinje Celzija. Toda ker gre za ogromno območje, ocean, je ta razlika statistično zelo velika,” pojasnjuje Vertačnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje