Zboleli ste za zoprno angino ali pa imate močno vneta ušesa, zato vam je zdravnik predpisal antibiotik. A kaj ko ste čez nekaj dni povabljeni na piknik, kjer boste verjetno spili kakšen kozarec ali dva alkohola. Pa ga lahko? Kakšni so lahko stranski učinki, če med antibiotično terapijo pijete alkohol? "Pri določenih antibiotikih lahko nastanejo tudi resnejši stranski učinki," opozarjajo zdravniki.
Zdravniki opozarjajo, da razmišljanje o pikniku ali zabavi tako ali tako ni najbolj na mestu, če ste zboleli in se morate pozdraviti, še manj pa uživanje alkohola namesto čaja ali vode.
Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič poudarja, da že na splošno velja, da pri hkratnem uživanju alkohola in zdravil lahko pride do medsebojnega delovanja med etanolom in učinkovinami v zdravilu.
“Zaradi tega se lahko spremeni učinkovitost zdravila in poveča tveganje za pojav neželenih učinkov. Alkohol lahko namreč vpliva na absorpcijo zdravilnih učinkovin, zlasti pa na njihov metabolizem oziroma presnovo. Vpliva tudi na njihovo izločanje in porazdelitev po telesu ali pa okrepi njihovo delovanje – predvsem tistih, ki zaviralno delujejo na osrednji živčni sistem.” V tem primeru lahko nastanejo neželeni učinki, kot so glavobol, vrtoglavica, zmedenost in bruhanje.
Ker se mnoga zdravila presnavljajo skozi jetra, se lahko ojačajo tudi neželeni učinki, ki vplivajo na ta pomembni organ. Še več: ker dolgotrajno uživanje alkohola vpliva na delovanje jeter, posredno vpliva tudi na zdravljenje z antibiotiki. Zato nekaterih antibiotikov v skladu z navodili proizvajalca bolnikom s slabšim delovanjem jeter zdravniki ne predpisujejo.
Potočnik Benčič dodaja, da se lahko zgodi tudi obratni vpliv, torej da zdravilne učinkovine vplivajo na presnovo etanola. To pomeni, da lahko uporaba zdravil zmanjša ali pa poveča koncentracijo etanola v krvi, posledično pa vpliva na njegove učinke na organizem. “Medsebojno delovanje med etanolom in zdravili je pogosto zelo kompleksno in odvisno od številnih dejavnikov: od pogostosti pitja alkoholnih pijač, količine zaužitega alkohola, starosti, vrste zdravila do izpostavljenosti ostalim snovem,” poudarja.
Če jemljemo antibiotike, je za učinkovitost teh zdravil pomembno, da dosežemo t. i. minimalno inhibitorno koncentracijo. “Če je zdravilo pod mejno vrednostjo ali pa je nad njo prekratek čas, bo njegova učinkovitost premajhna, hkrati pa se poveča tveganje za razvoj odpornih bakterij,” pravi Potočnik Benčič.
Pri določenih antibiotikih lahko nastanejo tudi resnejši stranski učinki, opozarja infektologinja Bojana Beović. “Uživanje alkohola je precej problematično, ko se antibiotiki vpletajo v presnovo alkohola. Takih antibiotikov je sicer malo, v Sloveniji se v glavnem uporablja metronidazol, s katerim zdravimo anaerobne bakterije in nekatere zajedalce.”
Zaradi kombinacije alkohola se v telesu namreč začne kopičiti snov, ki povzroči rdečico, nižji krvni tlak, slabost in bruhanje. “Taki primeri so sicer redki, a če človek spije veliko alkohola, lahko nastane burna reakcija, pacient pa lahko pristane v bolnišnici,” pojasnjuje Beović. Potočnik Benčič pa dodaja, da oseba doživi podobne občutke kot alkoholiki, ki se zdravijo z disulfiramom in ob tem zaužijejo alkohol. “Sprva oseba občuti simptome, podobne ‘hudemu mačku’, ki lahko trajajo od pol ure do nekaj ur. Toksične koncentracije acetaldehida v krvi povzročijo izredno neprijetno reakcijo, zariplost, oteženo dihanje, kljuvajoč glavobol, mrazenje udov, slabost, bruhanje, motnje vida, zmedenost, pogosto nastopijo tudi motnje krvnega obtoka, tahikardija in neprijetni občutki.”
Koliko časa mora torej miniti od končane antibiotične terapije do prvega popitega kozarca alkoholne pijače? Beović pojasnjuje, da se antibiotiki sorazmerno hitro izločijo iz telesa, “že po kakšnem dnevu niso več prisotni. Če pa se želimo zares pozdraviti, je priporočljivo počakati še kakšen teden.”
Posebej bodite pozorni pri metronidazolu
Še bolj pozorni morajo biti bolniki, ki jemljejo metronidazol (z njim zdravijo okužbe z anaerobnimi bakterijami, op. a.), pravi Potočnik Benčič in svari, da morajo, preden spijejo kozarec alkohola, počakati vsaj tri dni.
Ob tem pa se je pomembno zavedati tudi vseh drugih škodljivih in uničujočih plati alkohola, ki je v naši družbi velik problem. Mnogi se spopadajo z alkoholizmom, tragično pa zaznamuje celotne družine. Normalizacija pitja alkohola je eden od elementov, ki k temu močno prispeva. Številne hude prometne nesreče so posledica pitja alkohola. Zato je zavedanje o tej problematiki in osveščanje o njej ključnega pomena. Več preberite v članku 20 let Kebrovega zakona: Koliko je uspel Slovence odvrniti od alkohola.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!