Vladni predlog zakona o nujnih ukrepih za zdravstvo ostaja koalicijsko neusklajen, saj se minister Danijel Bešič Loredan o koncesionarjih ne strinja s koalicijsko stranko Levica. Čeprav ta večino rešitev v predlogu podpira, je konflikt glede zasebnikov s koncesijo sprožil vprašanja o mestu Levice v koaliciji in mesta Kordiša v Levici.
Državnozborski odbor za zdravstvo je podprl vladni predlog zakona o nujnih ukrepih, ki je povzročil nesoglasja v koaliciji in je bil deležen številnih kritik z več strani. Za predlog so glasovali poslanci dveh koalicijskih strank, Gibanja Svoboda in SD, proti pa poslanci opozicijske SDS. Miha Kordiš, edini predstavnik Levice v odboru, se je vzdržal. Zaradi različnih stališč glede zasebnih zdravstvenih podjetij s koncesijo sta nekaj ostrih besed Kordišu oziroma Levici namenila minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič.
Minister: Pacient bo v središču pozornosti
Minister Bešič Loredan je na začetku uvodne predstavitve dejal, da se z ukrepi za zmanjšanje čakalnih dob in povečanje dostopnosti osebnih zdravnikov zelo mudi. Zato v predlogu zakona ni nekaterih sistemskih sprememb, ki jih pričakujejo deležniki in strokovna javnost, je dejal.
“Na ministrstvu se zavedamo, da nas takoj po sprejemu zakona čaka štiri do šest tednov trdega dela, da sprejmemo vse podzakonske akte in pravilnike,” je povedal. Hkrati se bodo pogovarjali z vsemi v zdravstvenem sistemu, je dejal in zagotovil, da imajo jasne namene. To so postavitev pacienta v središče pozornosti, doseči, da bo denar sledil pacientu, in skrajševanje čakalnih dob.
Poleg tega bodo pridobivali podatke o storilnosti zaposlenih v zdravstvu ter zdravstvenih zavodov. Na tem bo potem temeljila zdravstvena reforma.
“Možnost kanaliziranja denarja in zaposlenih k zasebnikom”
Levica večino določb v predlogu podpira, a poslanec Levice Kordiš je že pred sejo odbora napovedal, da njihova poslanska skupina na odboru ne bo glasovala niti za niti proti. Predlog po njegovih besedah ne uresničuje koalicijskega dogovora, da bodo začeli krizo v zdravstvu reševati s skrajševanjem čakalnih dob in zagotavljanjem pravice do izbranega osebnega zdravnika za vse zavarovance. Še vedno pa v Levici upajo, da bo zakon popravljen, tako da bo, kot pravijo, usklajen s koalicijsko pogodbo. Državni zbor ga bo na plenarni seji obravnaval jutri.
Ko je vlada prejšnji teden predlog sprejela, je koordinator Levice in minister za delo Luka Mesec dejal, da takšnega predloga poslanke in poslanci stranke ne bodo podprli. Čeprav je bil prvotni predlog ministrstva za zdravje na zahtevo Levice precej spremenjen, je Mesec povedal, da jih moti predvideno sočasno vključevanje javnih zavodov in koncesionarjev v skrajševanje čakalnih dob. Javni izvajalci bi morali imeti prednost, je pojasnil.
Kordiš je danes dejal, da ministrstvo ni prepoznalo, kako čakalne dobe nastajajo. “Kot beli dan je jasno, da čakalne vrste obstajajo, ker zdravniki, ki popoldne delajo pri zasebnikih, svojega v javnem zdravstvenem sistemu ne oddelajo, kot bi morali. Paciente, ki pridejo v javno ambulanto, preusmerjajo v preskakovanje čakalnih vrst oziroma v obravnavo, včasih celo samoplačniško, v zasebnih praksah, kjer ti tako imenovani zdravniki dvoživke delajo,” je dejal. To je najmočnejši posamezni dejavnik za čakalne dobe, je ocenil in spomnil na afero lažnega evidentiranja prisotnosti na ortopedski kliniki v ljubljanskem kliničnem centru.
Vladni predlog bi po njegovem omogočil dodatno “kanaliziranje kadrov in financ iz javnih zavodov k zasebnemu zdravstvu”. To bi po njegovem okrepilo zasebnike, ki bi lahko potem izvajali močnejši pritisk za spremembe sistema.
Koalicijska pogodba sicer predvideva, da se bodo storitve razdeljevale kaskadno. Najprej naj bi bil razpis samo za javne zavode, okvirno čez 3 mesece za koncesionarje in nato okvirno čez 3 mesece za zasebnike, piše. Vladni predlog pa določa, da bi se program za skrajševanje čakalnih dob hkrati odprl za javne in zasebne zavode.
Bešič Loredan: Mesec in Kordiš nimata istega mnenja
Ministra za zdravje je zmotila Kordiševa uporaba besede “dvoživke”. “To, da nekdo konstantno uporablja izraz dvoživka, je nesprejemljivo. Ta izraz je žaljiv. Prosil bi, če se le da, in to sem ponovil že deset tisočkrat, da tega izraza ne uporabljamo več. Dvoživke živijo v Postojnski jami. Zdravniki delajo svoje delo in ga opravljajo. Lepo prosim, nehajte govoriti o zdravnikih, da delajo profit, nehajte govoriti, da koncesionarjem, ki so ravno tako del javne mreže, ni v interesu zdraviti bolnika, ampak jim je interes zasledovati javno uspešnost. Lepo vas prosim, prekinimo te debate, sicer nas v tem zdravstvenem sistemu čaka katastrofa,” je minister dejal poslancu Levice.
Poudaril je, da ne bo razpravljal na razmerje znotraj koalicije, a je v nadaljevanju vseeno podal komentar glede tega. “Res je, demokracija je parlamentiranje,” je dejal, “Prav je, da vsak pove svoje mnenje in ga pove na kulturen način. Prav pa je tudi, da vemo, da je vodja ali predsednik stranke, ki je v koaliciji, drugega mnenja kot poslanec, ki sedi tukaj.” Imen ni navedel, vendar je jasno, da je mislil na koordinatorja Levice Mesca in poslanca Kordiša.
Kordiš: Če bi privatizirali UKC Ljubljana …
Kordiš je nato zatrdil, da vse v Levici enako skrbijo luknje, ki jih vidijo v predlogu zakona. Vztrajal je tudi, da med javnimi zavodi in koncesionarji obstaja pomembna razlika. “Če posežemo po miselnem eksperimentu, hipotetično privatiziramo bolnišnice in dobimo delniško družbo UKC Ljubljana, holding Valdoltra … Če bi bilo vse to financirano iz javnega denarja, bi takemu sistemu res rekli javni zdravstveni sistem? Ne bi,” je razpravljal Kordiš.
Gregorič Kordišu: Če bomo tako nadaljevali …
Ostro se je na Kordiševo razpravo odzval tudi poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič. Očital mu je, da zaradi treh mesecev razmika, ki je določen v koalicijski pogodbi, “dela cirkus”. Po njegovem temu predlog zakona ne sledi, ker pri skrajševanju čakalnih dob, kot je načrtovano, ni mogoče ločiti javnih zavodov in koncesionarjev. “Nam ni treba biti še enkrat v volilni kampanji,” je Gregorič dejal Kordišu, “volilno kampanjo smo že imeli. Če ste jo vi začeli vnaprej, je pa drugo.”
“Rekli ste, da je treba krepiti javne zdravstvene zavode,” mu je še dejal in nadaljeval, da se s tem ne strinja. “Treba je krepiti javni zdravstveni sistem,” je pojasnil. Povedal je še, da so zakon znotraj koalicije usklajevali 14 dni in da so pri tem sprejeli veliko predlogov Levice. “Vemo, da bo ta zakon začasen, da bo veljal leto in pol. V tem času se bodo pisali novi zakoni, ampak če mislite, da boste v tem letu in pol razmontirali in prepovedali delo zdravnikov na koncesiji, potem mislim, da se motite. Ta sistem je mimo. Če bomo tako nadaljevali, se sprašujem, ali smo v isti koaliciji,” je zaključil.
Kordiš se je odzval, da je bil narobe razumljen. “Eksplicitno sem poudaril, da je znotraj zakona nevarnost za stopnjevanje pritiskov s strani manjšine zdravništva,” je odgovoril.
So varovalke zadostne?
Na današnji seji je postalo jasno, da zbližanja znotraj koalicije ne more biti. Minister in Levica sta glede vprašanja koncesionarjev na nasprotnih bregovih. “Ta zakon ne ločuje javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev,” je na seji odbora dejal Bešič Loredan. Kot je pojasnil, so iskali kompromise znotraj koalicije, a verjame, da javni zdravstveni sistem sestavljajo tako javni zavodi kot zasebniki s koncesijo. Zagotovil je, da je v zakonu veliko varovalk, namenjenih temu, da denar “ne zbeži v napačne vode” in da javni zavodi ne bodo osiromašeni. Tako je v zakonu predvideno, da koncesionar storitev za skrajševanje čakalnih dob ne bo smel opravljati z zdravniki, ki so zaposleni v javnem zavodu.
V Levici pa vztrajajo, da varovalke niso zadostne. Kordiš je dejal, da bi lahko zdravnik iz javnega zdravstvenega zavoda koncesionarju “pomagal” tako, da bi pri njem delal druge storitve, torej ne tistih za skrajševanje čakalnih dob. S tem bi omogočil, da pri koncesionarju storitve za skrajševanje čakalnih dob izvajajo drugi zdravniki. “Še večja nevarnost pa je, da bi dali zdravniki odpoved v javnem zavodu in se zaposlili pri zasebniku,” je poudaril
Godec: Zakon ni uresničljiv, kot ste si zamislili
Poslanka SDS Jelka Godec je menila, da zakon ni uresničljiv na način, ki si ga je zamislil minister Bešič Loredan. “V določenih členih je napisan kot prosti spis,” je dejala, “Lahko si mislimo, kaj želite, ampak ni jasno določeno.” Po njenem mnenju je spornih več rešitev, tako tistih, ki so povezane s čakalnimi dobami in dostopnostjo do zdravstvenih storitev, kot tiste, ki s tem nimajo nobene zveze, na primer spremembe svetov bolnišnic in uvedba notranjega revidiranja.
Njena kolegica iz poslanske skupine SDS, Karmen Furman, pa je dejala, da ne razume predlog ukinitve vladnega urada, ki ga je prejšnja koalicija vzpostavila z namenom preprečevanja korupcije pri nabavi medicinskih pripomočkov. Urad še ni zares zaživel, Furman pa se je čudila predvsem temu, da se ukinja s predlogom zakona, ki je namenjen skrajševanju čakalnih dob in reševanju krize v primarnem zdravstvu.
Minister je Jelki Godec odgovoril, da so spremembe svetov zavodov namenjene izboljšanju kakovosti vodenja bolnišnic in s tem tudi skrajševanju čakalnih dob. Na vprašanje Karmen Furman pa je odgovoril, da bo oblikoval neodvisno agencijo, ki bo zasledovala namen, s katerim je bil ustanovljen vladni urad.
Jelka Godec je pozneje ministra še enkrat izzvala, da svojih idej s predlogom, ki ga imajo na mizi, ne bo mogel uresničiti. Po njenem bi morali najprej pridobiti podatke o čakalnih dobah in šele potem bi jih lahko začeli skrajševati. Poleg tega bo problem, da predlog ne zagotavlja ustreznih pravnih podlag, je opozorila. To je poudarila zakonodajno pravna služba državnega zbora in to bodo poudarjali uradniki, je dejala. Tik pred glasovanja je ostro napadla tudi potezo vlade, da je sistemizirala nov urad za nadzor in kakovost, ki ga bo urejala šele predlog zakona, ki ga je danes šele potrdil odbor in torej še ni sprejet.
Sprejeli več amandmajev
Na odboru so sicer danes sprejeli več amandmajev. Zakonodajnopravna služba državnega zbora je namreč opozorila na več nejasnih določb in potencialnih notranjih neskladij, neskladij z obstoječo zakonodajo ter celo z ustavo.
Tjaša Vidic iz ministrovega kabineta je dejala, da so v amandmajih skušali upoštevati večino pripomb zakonodajnopravne službe, nekaterih pa ne. Kot je pojasnila, nekaterih vsebin v zakonu ni mogoče natančno predpisati, ker šele pričakujejo informacije in analize, na podlagi katerih bodo sprejemali odločitve. Zato so si na ministrstvu pustili možnost urejanja vsebin s podzakonskimi akti.
Neučinkoviti ukrepi
Več organizacij, ki delujejo na področju zdravstva, je v predlogu našlo veliko pomanjkljivosti. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) meni, da zakon pri poskusu reševanje največjih problemov posnema ukrepe prejšnjih vlad, ki so se izkazali za neučinkovite. To bi vodilo do poslabšanja stanja, je opozorila generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Poleg tega so določbe po mnenju vodstva zdravstvene blagajne napisane nejasno in bodo povzročile zmedo.
Včeraj je predsednica upravnega odbora ZZZS Irena Ilešič Čujovič pozvala poslanke in poslance naj z amandmaji popravijo, kar se popraviti da. V pisnem mnenju je ZZZS državnemu zboru predlagal spremembo skoraj vseh členov: glede skrajševanja čakalnih vrst, dodatnega zaposlovanja in denarnih nagrad v primarnem zdravstvu, dodatnega zaposlovanja v sestave svetov bolnišnic in postopka oblikovanja splošnega dogovora. V marsičem se z ZZZS strinja tudi združenje zdravstvenih zavodov, ki je danes prvič predstavilo svoje mnenje.
Irena Ilešič Čujovič je tudi predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva, ki je pripravil svoje predloge amandmajev. Nanašajo se na priznanje kompetenc delavcev zdravstvene nege, oblikovanje svetov zavodov in financiranje zdravstvenih storitev. Nekatere od teh sprememb si želi tudi konfederacija sindikatov Pergam, ki pa je v svojem mnenju izrazila tudi ostro nasprotovanje predlaganemu sistemu denarnih dodatkov za zdravstvene delavce.
Mnoge od naštetih opozoril je v svojem mnenju navedla tudi zdravniška zbornica, ki pa se na primer ne strinja z Levico in si želi še večje izenačevanje položaja javnih zavodov in koncesionarjev pri skrajševanju čakalnih dob.
Mnogi pogrešajo tudi možnost variabilnega nagrajevanja zaposlenih v javnem sektorju, tako da bodo imela vodstva javnih zdravstvenih zavodov podobne možnosti za plačevanje glede na storilnost in kakovost, kot jih imajo zasebniki. Vendar bodo treba s spremembami plačnega sistema počakati na ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik, ki naj bi do jeseni pripravila celovite spremembe, je dejal Bešič Loredan.
Mnenje je državnemu zboru med drugimi poslalo tudi združenje občin, ki je proti odstranitvi predstavnikov lokalnih skupnosti iz svetov bolnišnic.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje