Kako čisto je naše morje? In zakaj je na lestvici kakovosti kopalnih voda Hrvaška pri vrhu, mi pa v spodnji polovici?

Evropska direktiva določa, da morajo države spremljati kakovost kopalnih voda. Namen spremljanja je predvsem preprečiti izpostavljenost kopalcev morebitnemu onesnaženju.

V Sloveniji se meri kakovost voda na morju, na rekah Krki, Kolpi, Soči, Idrijci in Nadiži, na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter na Šobčevem bajerju. Kaj kažejo podatki?

Ključno merilo je prisotnost bakterij

Vzorčenje in analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

Ob vzorčenju vode izmerijo temperaturo zraka in vode, pH vrednost, prosojnost in električno prevodnost ter zabeležijo prisotnost vidnih nečistoč, mineralnih olj, fenolov, spremembe barve, površinske gošče in prekomerne razrasti alg.

Ocena kakovosti kopalnih voda temelji na mikrobiološki kakovosti vode. V vzorcih preverjajo prisotnost dveh vrst bakterij, ki so kazalnik fekalnega onesnaženja, Escherichie coli (E. coli) in intestinalnih enterokokov.

Oboje so črevesne bakterije, ki se v vodi lahko pojavijo zaradi kanalizacijskih izpustov, pronicanja iz greznic ali odplak s plovil. Intestinalni enterokoki so bolj odporni v morski vodi in kažejo na dolgotrajnejše onesnaženje. Visoke vrednosti teh bakterij lahko pomenijo povečano tveganje za okužbe pri kopalcih, kot so prebavne težave, vnetja kože, ušes ali oči.

Kopalna voda se razvrsti v enega od štirih razredov kakovosti (odlična, dobra, zadostna ali slaba), upošteva se zadnje štiri kopalne sezone. Spodnji graf prikazuje kakovost voda v evropskih državah. Na vrhu lestvice so Ciper, Bolgarija in Grčija, Hrvaška je peta, Slovenija pa je na 19. mestu, pod povprečjem EU.

Kaj pomeni uvrstitev?

Leta 2024 je bilo več kot 85 odstotkov kopalnih voda v EU na skoraj 22.000 lokacijah ocenjenih kot odličnih, 96 odstotkov pa jih je izpolnjevalo vsaj minimalne standarde kakovosti (da so dobile vsaj oceno zadostno). 1,5 odstotka kopalnih voda v EU je bilo slabe kakovosti.

Kaj pa v Sloveniji? V poročilu o stanju kopalnih voda pri nas za leto 2024 piše, da je kakovost naših kopalnih voda že vrsto let dobra, nekoliko slabša je bila le na osnovi razvrstitev v letu 2021, ko je bila določena ena slaba kopalna voda (Primostek na Kolpi).

Kot je za N1 pojasnila Mateja Poje z Agencije za okolje (Arso), je poročilo za leto 2025 v pripravi. Po novem seznam določa 49 kopalnih voda (prej 48), na katerih se izvaja monitoring.

"Kljub novim kopalnim vodam je stanje v letu 2025 podobno kot pretekla leta. Na morju so vse kopalne vode odlične, prav tako na Blejskem, Bohinjskem jezeru in Šobčevem bajerju. Odlične so tudi nekatere lokacije na rekah, ostale lokacije na rekah pa so ocenjene kot dobro," je dejala Poje.

Kakovost kopalnih voda v Sloveniji v preteklih letih je razvidna iz spodnjih dve grafov. Prvi prikazuje stanje rek in jezer, drugi pa morja.

Na morju je 21 merilnih točk, na rekah 20, na jezerih pa osem. Slabša kakovost morja (ocena zadostno) je bila v letih 2019–2022 ugotovljena na kopališču Žusterna v Kopru.

Zakaj je Slovenija v spodnji polovici lestvice?

V razvrstitvi Evropske agencije za okolje je Slovenija uvrščena v spodnjo polovico. "Primerjava je pravilna in je narejena na enakih podatkih, kot so prikazani v poročilu Arso," pojasnjuje Poje. Razlog za uvrstitev pa je, da graf razvršča države glede na delež vseh kopalnih voda, ki so ocenjene kot odlične.

"Kopalne vode na morju so navadno odlične v velikem deležu v vseh državah EU, zato se bodo vedno pred nas uvrščale države z večjim številom kopalnih voda na morju," je pojasnila Poje. Kot pravi, Ciper in Malta nimata sploh nimata merilnih mest na rekah in jezerih, Bolgarija ima le štiri, na morju pa 92, Grčija ima le eno merilno mesto na celinskih vodah, na morju pa 1728.

"Pri nas so vse kopalne vode na morju in jezerih odlične, odločilen za uvrstitev v tem prikazu pa je delež odličnih ocen na rekah," je dejala Poje. In zakaj je stanje morja na splošno običajno boljše kot stanje rek? "Ker je slednje odvisno od hidrološkega stanja, vremenskih razmer, kot so obilne padavine, urejenosti zaledja z ustreznim sistemom odvajanja komunalnih in drugih odpadnih voda ter človeških aktivnosti," je pojasnila.

Kakšno je stanje na Hrvaškem?

Sosednja Hrvaška je bila od leta 2009, odkar pošilja podatke Evropski agenciji za okolje, vsako leto med prvimi petimi državami članicami EU, tako je tudi v zadnji razvrstitvi.

Toda hrvaški strokovnjaki opozarjajo, da se kakovost morja v zadnjih letih poslabšuje. Ker je čisto morje glavni adut hrvaškega turizma, pristojni z zaskrbljenostjo spremljajo slabšanje kakovosti.

Strokovnjakov za kakovost kopalnih voda z Inštituta za oceanografijo in ribištvo dr. Slaven Jozić je posebej izpostavil, da se zmanjšuje delež plaž, kjer je morje odlične kakovosti. "Jasno je mogoče opaziti, da se ta trend ujema z rastjo števila turistov med sezono," je poudaril.

Najslabšo kakovost pred pandemijo so namreč zabeležili leta 2019, ko je bilo število turističnih prihodov rekordno. Ko se je leta 2020 zaradi pandemije število turistov drastično zmanjšalo, pa so zabeležili največji delež plaž, kjer je kakovost morja odlična.

Z vnovično rastjo števila turistov se je stanje poslabšalo, v lanski turistično rekordni sezoni pa je bila ocena kakovosti morja najnižja od začetka meritev.

Kakovost morja se je poslabšala tako, da se je zmanjšal delež plaž odlične kakovosti in povečal delež tistih, ki so ocenjene kot dobre. "To je še vedno sprejemljiva kategorija, a nas to ne bi smelo zadovoljiti, saj raziskave kažejo, da je odlična kakovost morja eden pomembnih dejavnikov pri izbiri turistične destinacije," je dejal Jozić.

Poudaril je, da čisto morje ni le turistična prednost, ampak tudi pokazatelj zdravja obalnega ekosistema, ki ga je treba dolgoročno ohraniti.

Posebej problematični so kanalizacijski izpusti neposredno v morje ter številna plovila, ki odpadne vode izpuščajo sredi odprtega morja, nemalokrat pa tudi v pristaniščih, so še opozorili hrvaški strokovnjaki.