Kako je gaslighting postal mračenje, infrastruktura pa ključna, ne kritična

Knjige, knjižnica
BOBO

Kako poimenovati pojme, za katere v slovenščini še ni ustreznih izrazov? S takšnimi izzivi se spoprijemajo v Terminološki svetovalnici, ki deluje pod okriljem Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Letos praznujejo že deset let delovanja. Ob tej okrogli obletnici smo se pogovarjali z vodjo svetovalnice dr. Mojco Žagar Karer, ki je med drugim povedala, da so odgovorili že na več kot 550 vprašanj uporabnikov. V njeni pisarni visi napis: "Slaba terminologija je sovražnik dobrega razmišljanja."

Zakaj je delo terminološke svetovalnice pomembno? Zakaj je pomembno, da imamo poenoteno slovensko terminologijo?

Terminološke težave vznikajo tako rekoč vsak dan. Ko prihajajo k nam novi pojmi, danes praviloma iz angleško govorečega sveta, je treba poiskati nove slovenske izraze, ki poimenujejo te pojme. Včasih je to preprosto, včasih pa ni. Takrat pride prav pomoč terminologov.

Naša svetovalnica je primarno namenjena strokovnjakom. Ko strokovnjak naleti na neko težavo, se lahko obrne na nas, potem pa mi, skupina petih terminologov, staknemo glave in poskušamo predlagati rešitev.

Te naše rešitve seveda niso obvezujoče. Se pa vedno potrudimo, da jih utemeljimo. Tisti, ki je postavil vprašanje, pa potem naredi, kakor se mu zdi prav. Včasih tudi skupaj nadaljujemo debato in pridemo do kakšne nove rešitve.

Mojca Žagar Karer
dr. Mojca Žagar Karer (foto: osebni arhiv)

Kako poteka vaše delo? Kako se lotite prevajanja strokovnih terminov?

Leta 2013 smo si Terminološko svetovalnico zamislili kot spletni servis, ki je del spletišča Terminologišče. Na naši spletni strani je objavljen obrazec, ki ga uporabnik izpolni. Bolje kot opiše problem, boljši bo naš nasvet. V skupini nato določimo nekoga, ki zbere mnenja preostalih štirih kolegov ter jih uskladi v odgovor, ki ga nato vsi preberemo, komentiramo, dopolnjujemo. Tako na koncu pridemo do skupnega mnenja, kar se nam z vidika objektivnosti in verodostojnosti zdi bistveno bolje, kot če bi mnenje pisal en sam terminolog.

Včasih smo usklajeni že od začetka, zlasti če terminološki problem ni tako zapleten. Včasih pa se moramo tudi mi poenotiti o tem, kaj se nam zdi najbolj ustrezno.

Glede na dosedanje objave se včasih odločate za že obstoječe termine, torej takšne, ki so že v uporabi, včasih pa tudi izumljate nova poimenovanja.

Res je. Če za isti pojem že obstaja več terminov, izbiramo med obstoječimi, če pa nobeden ni ustrezen, poiščemo novega.

Je tukaj kaj prostora za ustvarjalnost?

Je, seveda. Zgodi se, da pride nov pojem, ki pri nas še ni bil poimenovan ali pa se uporablja kar v angleščini, kar je zelo pogosta prva stopnja prevzemanja. Takrat si je treba izmisliti besedo oziroma poimenovanje popolnoma na novo. Včasih je tak termin precej enostavno prenesti v slovenščino, včasih pa ne. V tem primeru moramo vključiti vso svojo jezikovno spretnost, da poskušamo priti do izraza, ki bi se lahko uveljavil.

Lahko navedete kakšen primer?

Zahtevni so, recimo, enobesedni angleški termini, ki imajo še kakšno predstavo v angleškem okolju, ki je pri nas ni. Eden od zanimivih je bil gaslighting, ki smo ga prevedli v mračenje.

Spomnim se, da je bilo mračenje deležno kar nekaj pozornosti na družbenih omrežjih. Vsi niso bili navdušeni nad izrazom. Ali lahko opišete, kako ste prišli do takšne rešitve?

Gaslighting je oblika nasilja v partnerskem odnosu, kjer povzročitelj poskuša doseči, da ima žrtev občutek, da se ji bo zmešalo. Tukaj je tudi povezava s filmom Gaslight iz leta 1944, po katerem je ta termin v angleščini dobil ime. Želeli smo obdržati to povezavo s filmom. Film sicer pri nas ni tako znan, da bi bil v splošni zavesti. Poleg tega iz “plinske svetilke”, kar je dobesedni prevod filma, nismo mogli izpeljati ustrezne besede za poimenovanje takšnega nasilja.

Že angleški termin pa je metaforičen na ravni izraza. Za terminologijo je zelo pomembno, da se tvori termin, ki je tudi sporočilno nedvoumen. Gaslighting bi bil v slovenščini moteč, kot so že dolga leta moteči timbilding, coaching … Razmišljali smo naprej: v središču pojma je manipulacija, lahko bi torej uporabili termin manipulativno nasilje, a je ta pojem preširok.

V vprašanju so izpostavili predlog zamegljevanje. Preverili smo, ali bi bila beseda pomensko ustrezna za ta pojem. Izkazalo se je, da bi to poimenovanje lahko dajalo vtis, da je žrtev v megli. Nazadnje smo prišli do glagola mračiti, kar v splošnem jeziku pomeni delati nekaj nejasno, zmedeno, pa tudi mračno, temno. In ta pomen je ustrezal zahtevam omenjenega termina. Mračenje smo tako predlagali kot povsem novo poimenovanje, ki bi se lahko uveljavilo, če bi se uporabnikom zdelo primerno.

Je uporabnik, ki vam je poslal vprašanje, nato uporabil ta termin?

Tega ne vemo. Nimamo učinkovitega načina, kako bi sledili nadaljnjemu življenju predlaganih terminov. Pa tudi sicer mislim, da je marsikaj odvisno od zunajjezikovnih okoliščin. Mi lahko samo predlagamo in usmerjamo. Nobene katastrofe ni, če se termin, za katerega menimo, da bi bil najustreznejši, ne uveljavi. Terminologija je vedno stvar dogovora, ki ni nujno ekspliciten, ampak se lahko kaže skozi rabo. Če dovolj strokovnjakov uporablja neki termin, se bo manjšina, ki uporablja drugega, sčasoma morala prilagoditi.

Mračenje je torej primer, pri katerem ste z eno besedo poimenovali pojem. Vendar pa pri prevajanju iz angleščine pogosto uporabite opisno poimenovanje – sextortion je izsiljevanje z intimnimi posnetki, grooming spolno napeljevanje otrok. Kako prijazna je slovenščina za izumljanje novih terminov?

Ne tako zelo prijazna kot angleščina. Včasih imamo angleški termin, ki je enobeseden, kompakten, se dobro sliši, v slovenščini pa tega ne moremo vedno poustvariti. Takrat je nujno daljše, bolj opisno poimenovanje, ki je mogoče malo bolj dolgočasno.

Praviloma se vedno najde rešitev, le da je včasih bolj, drugič manj posrečena. Zato se tudi vedno trudimo, da bi našli poimenovanje, ki ima več možnosti, da bi ga uporabniki sprejeli.

Če se sčasoma uveljavi drug termin, ne tisti, ki smo ga predlagali mi, to pripišemo k starejšim zapisom in tako dopolnimo prvotni odgovor.

Kateri termin je bil v teh desetih letih največji izziv za ekipo? Rekli ste, da si prizadevate za soglasne rešitve in da je rezultat 3 : 2 skorajda neke vrste poraz.

Težko bi izpostavila en sam primer. Naši predlogi se včasih razlikujejo in takrat mora tisti, ki pripravlja mnenje, priti do enega predloga. Temu rečemo drugi krog, ko soočimo argumente in skupaj izberemo bolj prepričljive. Vedno pridemo do odgovora. Je pa tako, da ima vsak od nas petih kdaj kakšno ločeno mnenje, ki mu ga ni uspelo uveljaviti. Črno-belih rešitev ni. Gotovo bi kdaj lahko predlagali drugo rešitev, ki bi bila s stališča terminologije prav tako ustrezna.

Člani Terminološke svetovalnice
Člani Terminološke svetovalnice (od leve proti desni): Mojca Žagar Karer, Tanja Fajfar, Simon Atelšek, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar. (foto: Karmen Nemec)

Živimo v dobi interneta, ko besedila nastajajo zelo hitro. Na oblikovanje jezika vplivajo tudi članki na spletnih portalih, ko novinarji v časovni stiski prevajajo in povzemajo tudi strokovne termine. Kako gledate na to?

To je bilo posebej očitno v času epidemije covida-19, ko so se prevajale novice iz tujine, novinarji pa še niso imeli dostopa do medicinske terminologije, povezane s tem. V takšnih primerih lahko nastopijo težave, saj lahko nekdo, ki termina v besedilu ne prepozna kot termin, tega preprosto prevede. Takrat se lahko zgodi tudi strokovna napaka. Pojem, ki je bil že poimenovan, dobi neustrezen sinonim, ki do takrat ni obstajal. Novinarji morajo biti na to pozorni, in ko naletijo na besedo, za katero posumijo, da je termin, morajo preveriti, ali v slovenščini že obstaja ustaljeni termin.

V času poplav se je denimo ponovno ponavljal izraz kritična infrastruktura, čeprav gre pravzaprav za ključno infrastrukturo. V nasprotju z angleščino se pridevnik kritičen v slovenščini nanaša na kritiko ali krizo in ne na nekaj zelo pomembnega, a s tem, ko se tolikokrat ponovi neustrezno poimenovanje, se to lahko ustali, čeprav ni nastalo premišljeno. Podoben primer je mapiranje namesto kartiranja. Danes sta to že sinonima, ker se je manj ustrezen termin začel uveljavljati.

Ali se lahko za vse angleške termine najde ustrezno slovensko poimenovanje?

Mislim, da se za veliko večino da, nekateri termini pa ostanejo tudi citatni. Takšen primer je bil recimo astroturfing, poimenovanje za umetno ustvarjanje avtentične podpore nekemu izdelku. Nismo našli ustreznega slovenskega poimenovanja, ki bi zajelo specifiko, ki je za angleškim poimenovanjem.

Veliko naporov je bilo vloženih tudi v iskanje slovenskega poimenovanja za timbilding, a nobeno ni bilo dovolj dobro, ker se je medtem timbilding že uveljavil.

Zelo dolgo se je iskalo ustrezno slovensko poimenovanje za grooming, tudi v stroki. S skupnimi močmi smo potem prišli do malo bolj opisnega termina. Včasih je na mestu kompromis.

Je bil v teh desetih letih kakšen termin, za katerega ste verjeli, da se bo “prijel”, pa se potem ni?

Pri zelo razvpitem terminu citizen science smo imeli veliko pomislekov. Slovensko poimenovanje še vedno ni zares ustaljeno. Danes se govori o občanski znanosti, državljanski znanosti, ki morda ni najboljši termin, o skupnostni znanosti in ljubiteljski znanosti. Še naprej torej ostaja veliko sinonimov. Mi smo pred šestimi leti predlagali ljubiteljsko znanost, ki se nam je takrat zdela pomensko ustrezna.

Smo pa pozneje ugotavljali, da bi bil boljši termin skupnostna znanost. Če bi vedeli vnaprej, kako se bo s tem povezana terminologija razvijala, bi verjetno izbrali to rešitev.

Ekipa Terminološke svetovalnice bo svoje delo predstavila tudi na okrogli mizi 7. septembra v Atriju ZRC.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in X

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.