Raven vode v jezeru Titikaka strmo pada zaradi zimskega vročinskega vala, kakršnega še ni bilo. Suša vpliva na turizem, ribolov in kmetijstvo, ki so za lokalno prebivalstvo glavni vir zaslužka.
Prebivalstvo ob južnoameriškem jezeru Titikaka se spopada z veliko krizo. Dejavnosti, s katerimi se preživljajo, trpijo zaradi znižanja ravni vode v jezeru.
Jezero Titikaka, ki obsega okoli 8.400 kvadratnih kilometrov v Boliviji in Peruju, je eno največjih jezer v Južni Ameriki in največje plovno jezero na svetu. Ob njem živi okoli tri milijone ljudi, mnogi pa se ukvarjajo z ribolovom, kmetijstvom ali turizmom, torej gospodarskimi panogami, za katere je jezero ključno.
Ker jezero leži 3.800 metrov nad morjem, je zelo izpostavljeno sočnemu obsevanju in s tem tudi izhlapevanju vode.
Raven vode v jezeru niha vsako leto, vendar so spremembe zaradi podnebnih sprememb vse bolj skrajne. Trenutni vročinski val je rekorden. Med avgustom 2022 in marcem 2023 je bilo padavin za 49 odstotkov manj od povprečja, pričakovano pa je, da se bo raven vode zniževala še do decembra, je za CNN povedal Sixto Flores, ki vodi perujsko meteorološko in hidrološko službo v mestu Puno.
Med leti 1990 in 2020 je Peru, predvsem zaradi sprememb v padavinah in pritokih, izgubil okoli 120 milijonov ton vode na leto, kažejo satelitski posnetki.
Zaradi tega se zmanjšuje populacij rib, vpliva pa tudi na kmetijstvo. Prizadeta je večina pridelka kvinoje in krompirja, pa tudi ovsa, s katerim hranijo živino.
Suša pomeni slabo novico tudi za turizem, saj ladje, namenjene prevozu po jezeru, ostajajo prizemljene.
Nekatera območja okoli jezera že sicer veljajo za družbeno in ekonomsko prikrajšane, med epidemijo koronavirusa pa se je stanje še poslabšalo in izbruhnili so nemiri.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!