Pred cepljenjem proti covidu-19 je bilo cepljenje bolj ali manj rutinska obveznost, s katero so se večinoma ukvarjali starši. Čas PCT-potrdil pa je pokazal, kako pomembno je vedeti – in biti sposoben dokazati, kdaj in s katerim cepivom smo cepljeni. Toda redki znajo našteti vsa cepiva, ki so jih prejeli. Kako torej izvedeti, proti katerim boleznim smo cepljeni?
Preprost vbod v ramo je izkoreninil marsikatero bolezen, ki bi bila sicer lahko usodna. Z ustreznim cepljenjem smo denimo uspešno izkoreninili črne koze. Cepivo proti njim naj bi pripomoglo pri zaščiti proti opičjim kozam, ki se vedno hitreje širijo po svetu. Številni se zato sprašujejo, ali so bili kot otroci proti njim cepljeni in kje ta podatek najti.
Vsi podatki v cepilni knjižici – kaj pa če jo izgubimo?
Vsa cepljenja se vse od prvega pri treh mesecih starosti vpisujejo v cepilno knjižico, ki jo otrok ob prvem cepljenju dobi brezplačno. Če je pacient na cepljenje ne prinese, mu zdravnik izda potrdilo o opravljenem cepljenju ter cepljenje vnese v enoten računalniški sistem. Po besedah osebnega zdravnika dr. Roka Ravnikarja je zaradi elektronskega vnosa podatke veliko lažje pridobiti kot v preteklosti.
Prav tako so podatki o cepljenju dostopni v naši zdravstveni kartoteki. Vsaka viala cepiva namreč vsebuje dve nalepki proizvajalca; eno zdravnik nalepi v cepilno knjižico, drugo pa v pacientovo kartoteko. Če smo svojo cepilno knjižico izgubili, so nam torej podatki o tem, s katerimi cepivi smo cepljeni, na voljo tudi pri osebnem zdravniku. “Žal pa se velikokrat zgodi, da manjkajo podatki o cepljenju, ki so bili v otroštvu vpisani v klasične kartone – največkrat zaradi menjave zdravnika ali selitve,” opozarja dr. Ravnikar.
Podatke o cepljenju zdravnik posreduje tudi Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kamor predloži tudi morebitne podatke o neželenih učinkih po cepljenju, sumu na neučinkovitost cepiva ali morebitni zdravstveni napaki pri cepljenju. NIJZ s pomočjo Elektronskega registra cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju (eRCO) od leta 2016 spremlja izvajanje cepljenja in njegove morebitne neželene učinke za vse slovenske državljane do 26. leta starosti.
PROFIMEDIA
Cepljenje obvezno, a cepljeni niso vsi
Ker novorojenčki do tretjega meseca starosti izgubijo večino imunske zaščite, ki so jo prejeli od matere – in so torej popolnoma nemočni proti vdorom virusov – je v večini držav sveta cepljenje majhnih otrok obvezno, tudi v Sloveniji. Edina možnost, da se otrok obveznemu cepljenju izogne, je, če pediater oceni, da obstaja zdravstveni razlog za trajno opustitev cepljenja. V tem primeru na ministrstvo za zdravje pošlje vlogo z utemeljitvijo opustitve cepljenja proti določeni bolezni.
Pri nas so otroci najprej cepljeni s kombiniranim šestvalentnim cepivom, ki ščiti pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo, okužbami s hemofilusom influence tipa b (Hib) in hepatitisom B. Sočasno otroci prejmejo še cepivo proti pnevmokoknim okužbam, kasneje pa so cepljeni še s kombiniranim cepivom, ki ščiti pred ošpicami, mumpsom in rdečkami.
Leta 2020 je bila po podatkih NIJZ precepljenost slovenskih otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbami s Hib in hepatitisom B 95,2-odstotna. Zakon o nalezljivih boleznih določa, da morajo biti otroci za vpis v javni ali zasebni vrtec obvezno cepljeni proti mumpsu, ošpicam in rdečkam; če niso, se vpis v vrtec zavrne.
V Jugoslaviji je bilo obvezno cepljenje še proti tuberkulozi in črnim kozam.
Dr. Ravnikar pa opozarja, da kljub obveznemu cepljenju niso cepljeni vsi pacienti, s katerimi se sreča. Še večkrat pa se sooči s primeri, da podatki niso vpisani ali ne obstajajo. Po njegovih besedah je pri taki osebi težko ugotoviti dejansko stanje. Kadar oseba ne ve, ali je bila proti določeni bolezni cepljena, pa lahko običajno prejme dodaten odmerek ustreznega cepiva brez tveganja za resne neželene učinke, so zapisali na Evropskem portalu za cepljenje.
Ali cepivo proti črnim kozam res ščiti pred opičjimi kozami?
Da in ne. Cepivo proti črnim kozam bo osebo vse življenje ščitilo pred okužbo s črnimi kozami, a ne nujno tudi proti opičjim kozam. Cepivi proti črnim in opičjim kozam sta sicer podobni, torej bi eno lahko pripomoglo tudi pri zaščiti pred drugo boleznijo, a študije, ki bi to potrjevala, še ni, v kolumni za N1 piše dr. Alojz Ihan. “Vseživljenjska zaščita cepljenja proti črnim kozam ne pomeni nujno tudi tako dolge zaščite proti izpuščajem zaradi opičjih koz, to nakazujejo tudi do sedaj zabeleženi primeri zbolelih, med katerimi so tudi starejši od 50 let,” je zapisal.
Cepljenje odraslih
Odrasli, ki iz kateregakoli razloga niso bili cepljeni kot otroci, se lahko cepijo tudi naknadno. Proti davici in tetanusu se morajo denimo cepiti osebe, ki potujejo na območja, kjer so izpostavljeni nevarnosti okužbe, ali pa delajo z novorojenčki ali bolniki s šibkim imunskim sistemom.
NIJZ priporoča tudi cepljenje odraslih proti noricam, če jih ti še niso preboleli. Prav tako je cepljenje priporočljivo za bolnike z okrnjeno imunostjo in njihove družinske člane. Poleg tega se cepljenje proti noricam opravi tudi pri osebah, ki jih še niso prebolele in so pri opravljanju dela izpostavljene okužbi, na primer delavci v zdravstvu in vzgojno-varstvenih zavodih.
PROFIMEDIA
Zanimanje za cepljenje proti noricam pa vendarle ni veliko: leta 2015 se je po podatkih NIJZ proti noricam cepilo le 286 ljudi, tudi dr. Ravnikar potrjuje, da zanimanja ne zaznava – “verjetno tudi zaradi cene cepiva”, ki po NIJZ ceniku stane 48 evrov.
Kot piše Evropski portal za cepljenje, je za nekatere bolezni, kot so norice in rdečke, na voljo testiranje, ki pokaže, ali je oseba proti bolezni imuna. Na podlagi laboratorijskega izvida se osebi nato izda potrdilo o zaščiti.
Razlika med živimi in mrtvimi cepivi
Dr. Ravnikar je za N1 pojasnil razliko med živimi in mrtvimi cepivi: živa cepiva vsebujejo viruse, ki po vnosu v telo ohranijo omejeno sposobnost razmnoževanja, pri čemer pa ne izzovejo bolezenskih znakov. To so na primer cepiva proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, rotavirusom in rumeni mrzlici.
Pri pripravi mrtvih cepiv se bakterije ali viruse onesposobi z vročino ali s kemičnimi snovmi. Povzročitelji bolezni so tako mrtvi in se ne morejo več razmnoževati, še vedno pa spodbudijo imunski sistem, da se odzove in začne tvoriti protitelesa. Takšna so denimo cepivo proti gripi, otroški paralizi, klopnemu meningoencefalitisu, steklini, koleri, tifusu ter hepatitisu A in B.
Vse bolj priljubljeno oralno cepljenje proti rotavirusu
Kot je za N1 povedala pediatrinja dr. Vlasta Kunaver, narašča zanimanje za cepljenje proti rotavirusu, ki se od ostalih cepljenj razlikuje zato, ker je cepivo oralno. To je cepivo v obliki tekočine, ki ga otroci v dveh odmerkih dobijo do najkasneje dopolnjenega 6. meseca starosti. Starši morajo za cepljenje plačati. NIJZ navaja cepivi dveh proizvajalcev, eno znaša 58 evrov, drugo pa 71 evrov.
Kunaver je razložila, da je interes staršev za cepljenje svojih otrok proti rotavirusu precej večji kot prejšnja leta, kar pripisuje predvsem temu, da je bilo v letošnji sezoni razmeroma veliko število rotavirusnih okužb. Ocenjuje, da se je letos za cepljenje svojih otrok proti rotavirusu odločila približno polovica njenih pacientov.
Brazgotina od cepljenja na rami: zakaj jo nekateri imajo, drugi pa ne?
Določeni ljudje imajo od malega na rami brazgotino od cepljenja. Kot je razložila dr. Kunaver, lahko ta nastane po cepljenju proti tuberkulozi ali po cepljenju proti črnim kozam. V primeru cepljenja proti tuberkulozi namreč pogosto nastane tako imenovan hladni absces in po njem brazgotina.
PROFIMEDIA
Cepljenje proti tuberkulozi je bilo za novorojenčke obvezno do leta 2004. Sedaj se izvaja selektivno, in sicer zgolj za otroke, katerih starši so se v zadnjih petih letih preselili iz držav z visoko stopnjo pojavnosti tuberkuloze.
Brazgotina je nastala tudi pri cepljenju proti črnim kozam. Cepljenje je bilo namreč do leta 1979 obvezno za otroke, stare do dve leti ali več, zato so proti črnim kozam cepljeni tisti, ki so rojeni pred letom 1977, in so torej stari 45 let ali več. Po letu 1984 cepljenje proti kozam ni bilo več mogoče, saj so se uničile vse zaloge cepiva.
Zdajšnja cepiva se dajejo v mišico in ne puščajo brazgotin, zato otroci in najstniki te brazgotine nimajo več.
Tudi v Sloveniji še vedno smrti zaradi bolezni, ki se jih lahko prepreči s cepljenjem
V Evropi je v približno polovici držav cepljenje zgolj priporočeno, v približno polovici pa obvezno. V nekaterih, kot so Nemčija, Moldavija, Grčija in Ciper, pa je cepljenje obvezno za vpis otrok v šolo.
Leta 2019 je več kot milijon ljudi umrlo zaradi posledic bolezni, katerih razvoj bi lahko s cepljenjem preprečili. Po podatkih Institute for Health Metrics & Evaluation (IHME) je bilo takšnih primerov v Sloveniji 20. 13 ljudi je umrlo zaradi tuberkuloze, šest zaradi meningitisa, eden pa zaradi hepatitisa B.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!