Menu Item
Ker se želi vlada izogniti očitku, da je z reformo plač v javnem sektorju najprej popravila plače funkcionarjev, ne pa vsem ostalim v javnem sektorju, se bodo funkcionarske plače povišale šele leta 2027, ko se bo mandat aktualne vlade že iztekel. Razmerje med minimalno plačo in plačo denimo predsednika vlade, države, vrhovnega sodišča ... bo ena proti sedem. V sedanjih okvirjih, ko je minimalna plača 1.200 evrov bruto, bi to pomenilo slabih 8.500 evrov bruto plače. Kakšen plačni skok se torej glede na njihove sedanje plače obeta funkcionarjem?
Vlada je prejšnji teden sprejela izhodišča za pogajanja o plačni reformi, ki naj bi precej spremenila sistem plač v javnem sektorju. Primerjave med poklici v različnih dejavnostih javnega sektorja ne bo več, predlaga vlada, ki želi drugače urediti tudi dopuste, nagrajevanje, dodatke, zavarovanja in tako imenovano senioriteto.
Novost bo tudi določitev razmerja med najnižjo in najvišjo plačo, ki naj bi znašalo ena proti sedem. Po informacijah N1 so se sicer nekateri vidni predstavniki vlade zavzemali za razmerje ena proti deset, a premier Robert Golob in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik poudarjata, da je razmerje ena proti sedem tisto, za katerega obstaja družbeni konsenz. Predlagali so ga sindikati, ki so združeni v pogajalsko skupino pod vodstvom predsednika konfederacije Pergam Jakoba Počivavška.
Najvišje osnovne plače imajo nekateri funkcionarji, med katerimi so tudi predsednik vlade in ministri. Ker se želijo izogniti očitkom, da so s plačno reformo najprej povišali sebi, ne pa vsem drugim v javnem sektorju, se bodo plače funkcionarjev povišale šele leta 2027, torej po izteku aktualnega mandata, poudarja Golob. To bo torej tisti del plačne reforme, ki se bo uveljavil kot zadnji.
Leta 2027 za polovico višje osnovne plače
Najnižja plača za polni delovni čas je lahko samo minimalna plača, ki zdaj znaša 1.203,36 evra bruto mesečno. Če bi se razmerje ena proti sedem vzpostavilo letos, bi bila najvišja plača v javnem sektorju 8.465 evrov bruto mesečno. To za zaposlenega brez otrok in brez dodatka za delovno dobo pomeni 4.665,66 evra. Neto minimalna plača pa je 878,48 evra ali 5,3-krat manj.
Trenutno je najvišji plačni razred v javnem sektorju 65., v katerem je osnovna mesečna bruto plača 5.663,42 evra (3.316,57 evra neto). Z aprilom bo večina javnih uslužbencev pridobila en plačni razred, zato bodo tisti, ki so zdaj v 65. razredu, napredovali v novi 66. razred, ki bo prinesel 5.890 evrov bruto mesečno.
Zdaj je torej razmerje med minimalno in povprečno plačo ena proti 4,7. Ob oblikovanju sedanjega enotnega plačnega sistema v letu 2008 je bilo ena proti 10,6. Sledila pa so leta, v katerih je minimalna plača rasla, gibanje plač v javnem sektorju pa je zaznamovalo varčevanje.
Če bi se najvišja plača letos dvignila na sedemkratnik minimalne plače, bi se povišala za približno 43 odstotkov. Vendar zakon določa, da se minimalna plača vsako leto uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin, zato se bo do leta 2027 nesporno poviševala.
V najvišjih plačnih razredih so zdaj funkcionarji in predvidoma bo tako ostalo tudi, če bo sprejeta plačna reforma po vladnih željah. Javni uslužbenci trenutno lahko dosežejo največ 57. plačni razred (4.138,22 evra bruto mesečno), se bo pa to kmalu spremenilo, saj je odprava plačnega stropa že sprejeta. Tako bodo tudi zdravniki lahko sčasoma napredovali do 66. plačnega razreda.
V katere plačne razrede so funkcionarji uvrščeni zdaj, si lahko ogledate v spodnji tabeli.
Najvišje predsedniki, najnižje podžupani, sodniki in tožilci
V najvišjem plačnem razredu so predsedniki oziroma predsednice države, vlade, državnega zbora in ustavnega ter vrhovnega sodišča. Sledijo predsednica računskega sodišča, generalni državni tožilec in ministri ter ministrice.
Ministri in ministrice so lahko uvrščeni najmanj v 62. plačni razred, a jih je aktualna vlada, tako kot prejšnja, uvrstila v najvišjega, ki je zanje možen, torej v 64. plačni razred.
Tudi poslanci in poslanke imajo plačni razred po zakonu določen v razponu znotraj razpona, pri njih je to med 55. in 62. plačnim razredom. Mandatno-volilna komisija državnega zbora pa je leta 2014 odločila, da bodo imeli poslanke in poslanci različne plače.
V 62. plačnem razredu (5.034,77 evra bruto mesečno) so vodje poslanskih skupin, ki imajo več kot 20 poslank in poslancev. To sta v tem mandatu vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic in vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. V 60. plačnem razredu so vodje drugih poslanskih skupin in predsedniki delovnih teles, v 57. namestniki vodij poslanskih skupin, v 56. podpredsedniki delovnih teles, v 55. pa vsi ostali.
Plačni razred predsednikov in podpredsednikov sodišč je odvisen od tega, koliko zaposlenih imajo, pri županih in podžupanih pa se upošteva število prebivalcev občine. Najvišje je tako ljubljanski župan Zoran Janković z 59. plačnim razredom (4.475,88 evra bruto mesečno).
Tako kot ministri se tudi podžupani uvrščajo v plačne razrede znotraj določenih razponov, ki pa so različni glede na število prebivalcev občine. Podžupani občin z manj kot 2.000 prebivalcev so najslabše plačani funkcionarji, uvrščeni so med 32. in 38. plačnim razredom, kar pomeni, da dobijo od 1.552,31 do 1.964,17 evra bruto mesečne plače.
Tudi sicer so plače podžupanov nizke v primerjavi z drugimi funkcionarji, družbo na dnu lestvice pa jim delajo tožilci in sodniki. Imajo pa sodniki in tožilci v primerjavi z drugimi funkcionarji pravico do napredovanja.
Golob šele na 1.854. mestu
Dejanske plače funkcionarjev niso med najvišjimi v javnem sektorju. Po podatkih za lanski oktober se je predsednik vlade Golob s 6.249 evri uvrstil na 1.854. mesto lestvice najbolje plačanih javnih uslužbencev. Višje izplačilo od njega sta dobila tudi dva od treh njegovih varnostnikov.
Funkcionarji nimajo pravice do delovne uspešnosti in razen tožilcev in sodnikov lahko od številnih dodatkov, ki so na voljo drugim javnim uslužbencem, dobijo samo dodatek za delovno dobo, so nam pojasnili na ministrstvu za javno upravo. Tožilci in sodniki lahko prejmejo tudi dodatek za dvojezičnost, položajni dodatek, dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času ter za pripravljenost.
Na vrhu seznama najbolje plačanih v javnem sektorju so praviloma zdravniki, ki so zaposleni na več delovnih mestih in opravljajo dežurstva.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje