Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da razmerja 1 proti 7 med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju ni predlagala vlada, temveč so ga zahtevali sindikati javnega sektorja. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) so premierjeve navedbe zanikali, od njega pa zdaj pričakujejo tudi opravičilo.
Predsednik vlade Robert Golob je v parlamentu odgovarjal na poslanska vprašanja. Poslanca Milana Jakopoviča iz poslanske skupine Levica je zanimalo, kako bo vlada z načrtovano reformo enotnega plačnega sistema omejila in izravnala izrazito neenakost, ki jo povzročajo dodatki v določenih poklicnih skupinah. Poudaril je, da ene skupine v tem sistemu prosperirajo, druge pa ne.
Premier Golob se je strinjal, da ”obstoječ plačni sistem ni pravičen”, in poudaril, da je stvar reforme spraviti osnovne plače na enoten in primerljiv sistem. ”Razmerje, o katerem govorimo, je vedno razmerje ne med izplačili, ampak med osnovnimi plačami oziroma tarifnimi sistemi,” je dejal. Ti pa so po njegovih besedah ena od ključnih točk, ki jih mora vlada v reformi spremeniti. ”Če ne bomo spremenili tarifnih sistemov in osnovnih plač, potem ne moremo nasloviti ničesar.” Ob tem je predsednik vlade ocenil, da se je posameznim sindikalnim skupinam v zadnjih 14 letih uspelo preko dodatkov in različnih ugodnosti prebiti do tega, da njihova osnovna plača niti približno ne odraža njihovega materialnega statusa.
Preberite še: Premier Golob: Tisti z bistveno več premoženja bodo pošteno plačali davke
“Na vladi nočemo višjih plač. Sindikati so tisti, ki jih hočejo”
Ob osnovnih plačah in dejstvu, da nihče ne sme biti pod minimalno plačo, je premier napovedal, da bodo znotraj panog in stebrov vzpostavili tudi preglednost nad dodatki. ”Dodatek ni variabilni del, dodatek je žal kar zelo fiksen za tistega, ki je do njega upravičen. In marsikdo te dodatke zlorablja ali pa izigrava zato, da si dviguje mesečno višino na svojem računu.” Ob tem je kot pomembno izpostavil še vpeljevanje pojma nagrajevanja in delovne uspešnosti.
”Delovna uspešnost danes deluje po enakem principu kot vse ostalo. Do nje so praktično upravičeni vsi ali pa nihče. Ker je očitno v Sloveniji prepovedano ali pa nezaslišano, da bi tistega, ki več dela in več zna, tudi bolje nagradili in mu dali priznanje.” Kot nerazumljivo je ocenil to, da je lahko 80 ali 90 odstotkov uslužbencev ocenjenih z najvišjo ceno. Najlažje je podatke v plačnem sistemu po njegovi oceni primerjati tako, da se pogleda osnovne plače na eni strani in dejansko povprečna izplačila na drugi. ”Takrat vidimo, kakšen je status posamezne interesne skupine, pa če to njim ustreza ali pa ne.”
Premier Golob je ob tem ponovil, da razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1 proti 7 ni bil predlog vlade, ampak so ga zahtevali sindikati javnega sektorja. “Nismo ga zahtevali na vladi. Še več, naš pogoj, da na to pristanemo, je bil, da bomo ta faktor za voljene funkcionarje upoštevali še v naslednjem mandatu. Ne samo, da nismo tega zahtevali, še odpovedujemo se za vse voljene tudi v vašem imenu. Zato, ker se sicer ves čas manipulira in laže v javnosti, da so na vladi tisti, ki hočejo višje plače. Ne, nočemo jih. Sindikati so tisti, ki jih hočejo zato, da bodo najsposobnejši imeli možnost napredovanja pri osnovni plači,” je dejal Golob.
Na Golobove navedbe o tem, da je predlog za omenjeno razmerje prišel iz vrst sindikatov, so se pozneje odzvali v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS). “Konfederacija ni nikoli predlagala razmerja ena proti sedem, kaj šele, da bi ga zahtevala. Ravno nasprotno, gre za predlog vladne pogajalske skupine v okviru pogajanj o izhodiščih za prenovo plačnega sistema javnega sektorja, ki so bila sindikatom uradno predstavljena 9. februarja in nam isti dan tudi pisno posredovana,” je zapisal predsednik KSJS Branimir Štrukelj.
Pogajanja o teh izhodiščih so se po njegovih navedbah šele začela, v KSJS pa se bodo do njih opredelili na pogajanjih, ki bodo v petek. Od predsednika vlade pričakujejo opravičilo za izrečene besede, od ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik pa pojasnilo glede vladnega predloga nove plačne lestvice. V skladu z njim bi bila namreč velika večina delovnih mest razporejena do sredine nove plačne lestvice, zgolj funkcionarji in nekateri izbrani javni uslužbenci pa pri vrhu. S tako luknjo, ki bi nastala vmes, se nikakor ne morejo strinjati, zato pričakujejo, da se bodo skozi pogajanja razmerja med plačami ustrezno uredila.
Na ministrstvu za javno upravo pa so nato dodatno pojasnili, da so pri predlogu glede razmerja med najnižjo in najvišjo plačo sledili predlogu pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Kot so zapisali, so v največji možni meri skušali slediti njihovim predlogom tako glede višine razpona med plačnimi razredi kot tudi glede razmerja med vrednostjo najnižjega in najvišjega plačnega razreda. Ob tem so dodali, da je bilo ob vzpostavitvi plačnega sistema leta 2008 ob konsenzu sindikatov javnega sektorja to razmerje ena proti 10,5, danes pa je le še ena proti 4,7.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje