Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je ob današnjem obisku avstrijskega kolega Alexandra Schallenberga spregovorila tudi o notifikaciji nasledstva tako imenovane Avstrijske državne pogodbe (ADP), ki jo je napovedala na zaslišanju v državnem zboru pred tednom dni. Fajon je ponovila stališče, da bi si notifikacijo želeli čim prej, a je menila, da razmere v svetu tega ta hip ne omogočajo. Kot naslednica Sovjetske zveze je depozitarka pogodbe namreč Rusija, s katero pa so odnosi od začetka vojne v Ukrajini 24. februarja zelo poslabšani.
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je pred tednom dni, ko se je še kot kandidatka za ministrico predstavila parlamentarnemu odboru za zunanje zadeve, napovedala, da bo Slovenija notificirala nasledstvo Državne pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije oziroma tako imenovane Avstrijske državne pogodbe (ADP).
S pogodbo o Avstriji se je deset let po koncu druge svetovne vojne ta država obnovila, za Slovenijo oziroma na ozemlju Avstrije živeče Slovence pa ima še posebno vrednost njen 7. člen, ki med drugim pravi, da “avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kot vsi drugi avstrijski državljani”.
“Kot sem povedala v parlamentu, bi si notifikacijo nasledstva ADP seveda želeli videti čim prej. A dejstvo je, da slovenska stran v dialogu z Avstrijo poudarja izpolnjevanje 7. člena ADP, ki zagotavlja pravice slovenske narodne skupnosti, tako da vprašanje statusa Slovenije kot pogodbenice ADP na podlagi mednarodnega prava o nasledstvu pogodb ta trenutek ni predmet dialoga z Avstrijo,” je na novinarski konferenci ob obisku avstrijskega ministra za zunanje zadeve Alexandra Schallenberga dejala Fajon. Kot je dodala, “so tudi razmere v svetu tako spremenjene, da tega ta hip ne omogočajo” in spomnila, da je v primeru priglasitve nasledstva najprej treba izvesti notranjepravne postopke.
“Pozdravljamo in priznavamo interes, ki ga Slovenija kaže s to izjavo – interes, da poskrbi za dobrobit slovensko govoreče narodne skupnosti v Avstriji,” je nato komentiral Schallenberg. A kot je dejal, se avstrijsko stališče razlikuje od slovenskega. V nasprotju z uradnim stališčem Slovenije, da je država naslednica pogodbe, Avstrija vztraja, da ima ADP “omejeno multilateralno oziroma mednarodnopravno veljavo” ter da Slovenija ni njena naslednica. “Ne glede na to se Avstrija čuti dolžno in obvezano k uresničitvi vseh določil ADP, kar smo ne glede na različna mednarodnopravna tolmačenja glede veljavnosti te pogodbe tudi že dokazali,” je dejal.
Čeprav je (slovensko) uradno stališče do nasledstva ADP znano že kar nekaj časa, pa zgodba o notifikaciji nasledstva zelo verjetno še nekaj časa ne bo dočakala epiloga.
Napoved ministrice Fajon o notifikaciji sicer predstavlja neke vrste preobrat. “Napoved ministrice, da se bo zavzela za notifikacijo nasledstva ADP, je prva v vrsti takih napovedi, saj so se do sedaj ministri za zunanje zadeve tej temi spretno izognili,” je za N1 komentiral dr. Boštjan Udovič s katedre za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede. “Odločitev za notifikacijo je seveda v rokah ministrice in vlade, na koncu pa bo piko pritisnil državni zbor,” je dodal. Menil je, “da je treba, če se bo ministrstvo za ta korak odločilo, najprej pripraviti vse potrebno, vključno s ‘pripravo depozitarja’ [zunanje ministrstvo Rusije, op. a.], da to notifikacijo sprejme in potem razpošlje ostalim podpisnicam pogodbe. Šele potem je smiselno ta korak narediti tudi pravnoformalno.”
Ključno je torej, da je notifikacija sprejeta in obdelana, da so o njej obveščene stranke pogodbe, kot so bile leta 2004, ko je nasledstvo ADP notificirala Češka, o tem pa je bila obveščena tudi Slovenija.
Pobude k notifikaciji se vrstijo že leta
Pozivi in pobude k notifikaciji nasledstva se v javnosti vrstijo vse od osamosvojitve. Tako je denimo odmevala pobuda o notifikaciji, pod katero se je 15. maja 2015 podpisala skupina več kot sto pobudnikov na čelu s prvopodpisanima dr. Francetom Bučarjem in dr. Ivanom Kristanom. Pobudniki so poslance v državnem zboru pozvali, naj nemudoma sprejmejo akt o notifikaciji slovenskega nasledstva po Jugoslaviji. Ker odziva iz državnega zbora ni bilo, so čez pet let, leta 2020 oziroma ob stoti obletnici koroškega plebiscita, pobudo ponovili. Kot so zapisali, bi “akt o notifikaciji nasledstva ADP morali sprejeti najkasneje takrat, ko je predsednik avstrijskega parlamenta dr. Andreas Kohl (9. februarja 2005) z argumentom, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije, zavrnil možnost, da bi se delegacija Državnega zbora RS pogovarjala o položaju slovenske manjšine v Avstriji na podlagi 7. člena ADP.”
ADP je bila podpisana 15. maja 1955 na Dunaju, v veljavi je od 27. julija istega leta. Mednarodni sporazum so z avstrijsko vlado originalno podpisale sile, ki so med letoma 1945 in 1955 nadzirale štiri okupacijska območja Avstrije: ZDA, Sovjetska zveza, Francija in Združeno kraljestvo. Kasneje je pogodbo podpisala tudi Jugoslavija. Pogoj za pristop k pogodbi je bil, da je bila država v vojni z nacistično Nemčijo, je pojasnil Janez Stergar.
V Klubu koroških Slovencev v Ljubljani skupaj z drugimi že leta pozivajo vlade k notifikaciji slovenskega nasledstva ADP. “Ponavljali smo, naj Slovenija ravna tako, kot je Češka,” nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev, in pojasnil, da si je Avstrija ob razpadu Sovjetske zveze prizadevala za to, da ADP ne bi bila več veljavna. Pri tem je bila neuspešna, ADP ostaja v veljavi, notifikacija slovenskega nasledstva pa bi po njegovih besedah pomenila “potrditev dobrih odnosov” oziroma “potrditev, da priznavamo mejo”. A kot že rečeno, “pravega trenutka za to doslej še ni bilo”; je pa bila nota o notifikaciji, tako Stergar, nekoč že napisana, a – po dodatnih posvetovanjih s tujimi diplomati – ni bila izročena, saj bi lahko prinesla težave v odnosih z Avstrijo.
Je pa Stergar, podobno kot Udovič, opozoril na morebitno težavo, ki jo prinaša dejstvo, da je depozitar ADP Rusija. Odnosi med zahodnimi državami, tudi Slovenijo, in Rusijo so zaradi ruske invazije na Ukrajino skrhani, povsem konkretno sta Ljubljana in Moskva sprejeli ukrepe o zmanjšanju diplomatov v Sloveniji oziroma Rusiji, posledično pa se poraja vprašanje, ali je trenutek primeren za to, da slovenska nota z notifikacijo nasledstva odpotuje v Moskvo. Stergar tej ideji ni naklonjen in meni, da bi bilo treba počakati na bolj ugoden čas.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje