Spanje je veliko bolj pomembno, kot misli večina ljudi. Debelost, hiperaktivnost, anksioznost, glavoboli, razdražljivost ... vse to so posledice motenj spanja. Tudi pri otrocih, ki pa glede na podatke v Sloveniji ne spijo dovolj. Obširna študija, ki je primerjala 24 držav v Evropi in Severni Ameriki, je celo pokazala, da je prav Slovenija ena od petih držav z najmanjšim odstotkom mladostnikov, ki med šolskim tednom spijo dovolj. Kako prepoznati znake motenj spanja pri najmlajših? Kdaj se morajo staršem prižgati alarmi in na kateri točki je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč?
Ljudje prespimo približno tretjino svojega življenja, tudi zato je toliko bolj pomembno, da spimo dobro. Dovolj (kakovostnega) spanca namreč blagodejno vpliva na telesno pripravljenost, na celično obnovo in presnovo, uravnava količino inzulina in glukoze, apetit in telesno težo, vpliva tudi na raven energije in na našo telesno pripravljenost.
“Urejeno spanje krepi imunski sistem, pri čemer izboljšuje našo odpornost in imunske odzive ter na ta način pomembno prispeva k preprečevanju okužb,” pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Zadostna količina spanca brez motenj je še toliko pomembnejša za otroke. Malčki, stari od enega do dveh let, bi morali po besedah strokovnjakinje za spanje Barbare Gnidovec Stražišar spati od 11 do 14 ur, predšolski otroci med 10 in 13 ur, učenci do 13. leta starosti pa med devet in 11 ur. To konkretno pomeni, da mora učenec, če vstane ob 7. uri, v posteljo najkasneje ob 21. uri. A kaj ko je realnost spalnih navad slovenskih otrok drugačna.
Izsledki mednarodne raziskave HBSC iz leta 2018 namreč kažejo, da le 54 odstotkov 11-letnikov in 26 odstotkov 13-letnikov v Sloveniji med šolskim tednom spi skladno s priporočili, torej od devet do 11 ur na noč. Še več: rezultati so iz leta v leto slabši. (Za predšolske otroke in šolarje do 11. leta starosti sicer podatkov ni.)
Na NIJZ so ob tem pripomnili, da je obširna študija, ki je primerjala 24 držav v Evropi in Severni Ameriki, pokazala, da je prav Slovenija ena od petih držav z najmanjšim odstotkom mladostnikov, ki med šolskim tednom spijo dovolj.
“Tako imenovani socialni jet lag opažamo že pri otrocih”
Razlogov za to je po besedah Barbare Gnidovec Stražišar, ki dela v ambulanti v Centru za motnje spanja, več.
“Velik vpliv ima vsekakor uporaba telefonov, računalnikov in gledanje televizije. Modra svetloba, ki jo zasloni oddajajo, namreč moti uspavanje in spanje. Že to je zelo pomembno, da zvečer zmanjšamo osvetlitev prostora, da se sploh lahko izloča melatonin, hormon spanja. Vemo namreč, da lahko jakost svetlobe pri približno 100 luksih popolnoma zavre izločanje melatonina.”
Enako pomembno pa je, opozarja Gnidovec Stražišar, da smo zjutraj izpostavljeni svetlobi, saj se hormon spanja tako začne zvečer izločati prej, mi pa posledično lažje zaspimo.
Druga težava je v starših, ki ne poskrbijo, da se otroci v posteljo odpravijo dovolj zgodaj. “Že pri otrocih opažamo tako imenovani socialni jet lag,” opozori Gnidovec Stražišar.
Ta pojav je sicer bolj pogost pri najstnikih in mladostnikih, ki gredo ob koncih tedna pogosto spat še kasneje kot med tednom, posledično se tudi zbudijo pozno zjutraj ali celo opoldne, svojo cirkadiano biološko uro pa si tako še dodatno premaknejo. “Takšna časovna razlika, torej če čez teden vstajajo ob šesti uri, za vikend pa ob 11. ali 12. uri, pomeni približno enako časovno razliko, kot če bi se za vikend zbudil v New Yorku. Se pravi šest ur časovne razlike.”
Podobno, sicer ne v takih ekstremih, se dogaja tudi pri otrocih, ko jim starši konec tedna dovolijo, da so pokonci dlje. “Potem pa zjutraj malo potegnejo ali pa vstanejo bolj zgodaj in gredo spet sedet pred televizijo. To pa vpliva na to, da gredo zvečer še težje spat,” pojasnjuje Gnidovec Stražišar.
Tudi na NIJZ opozarjajo, da na najpogostejše vzroke pomanjkanja spanja lahko veliko vplivajo prav starši s pogovorom, z lastnim zgledom in življenjskimi navadami.
Debelost, hiperaktivnost, anksioznost … vse to so posledice motenj spanja
Motnje spanca lahko povzročajo kopico kratkoročnih težav, ki se skozi leta seštevajo in na človeka vplivajo tudi dolgoročno. Nenaspani otroci imajo motnje razpoloženja, čustvene motnje, so razdražljivi, več težav imajo v šoli, težje spremljajo snov in se učijo. Težave s spanjem vplivajo tudi na večji apetit in željo po nezdravi hrani, kar lahko na dolgi rok vodi v debelost. Kronična nenaspanost, denimo zaradi motnje dihanja v spanju, pa lahko vpliva celo na rast otroka.
“Predvsem pri predšolskih otrocih in učencih prve triade se nenaspanost lahko čez dan paradoksalno pokaže kot hiperaktivnost ali impulzivnost. Včasih lahko vidimo celo simptomatiko hiperkinetične motnje oziroma ADHD,” razlaga Gnidovec Stražišar. Mladostniki, ki imajo težave s spanjem, pa so po njenih besedah bolj nagnjeni k tveganim oblikam vedenja, denimo k zlorabi poživil.
Prav tako se kronično pomanjkanje spanja pri mladostnikih po navedbah NIJZ povezuje s povečanim tveganjem za anksioznost, depresijo, samomorilnost, slabšim nadzorom impulzov in samoregulacijo, povišano ravnjo holesterola v krvi, sladkorno boleznijo tipa 2, povečano srčno-žilno obolevnostjo, povečanim tveganjem za prometno nesrečo, višjo stopnjo uživanja kofeina, nižjo ravnjo telesne dejavnosti, zmanjšano motivacijo in povečano dovzetnostjo za stres.
Na kateri točki je priporočljivo obiskati zdravnika in zakaj?
Čakalne dobe v ambulantah za motnje spanja v javnih zavodih so po besedah Barbare Gnidovec Stražišar dolge. Termini za preglede so polni, čakalna doba za bolnika z napotnico s stopnjo nujnosti redno pa je 270 dni. A kateri simptomi so znak za alarm in kdaj bi starši morali za (nenaspanega) otroka poiskati strokovno pomoč?
Da otrok premalo spi, lahko starši ugotovijo precej enostavno. Tak otrok čez dan kaže znake prekomerne nenaspanosti, Gnidovec Stražišar pa svetuje tudi, naj starši pomislijo, ali morajo otroka med tednom prav vsako jutro buditi, to pa naj primerjajo s situacijo konec tedna. “Torej kakšna je ta razlika vstajanja med tednom in kdaj se spontano, sam od sebe, otrok zbudi med vikendom. Že tako lahko vidimo, ali spi dovolj ali ne.” Znaki za alarm so tudi smrčanje, motnje dihanja v spanju, prekomerno potenje, pri večjih otrocih pa hoja v spanju.
Otroci, ki so na začetku pubertete in imajo težave s spanjem, gredo navadno takoj po pouku spat. Na drugi strani pa imajo malčki lahko težave z vedenjsko nespečnostjo. Tako kot odrasli se med spanjem prebujajo, a se zbudijo zmedeni in ne znajo zaspati nazaj. “Potrebujejo pomoč pri uspavanju, ker jih starši tega še niso naučili, zato tega še niso usvojili.” Druga težava te starostne skupine pa so nočne more, nepopolna prebujanja iz globokega spanja in motnje dihanja v spanju zaradi povečanih mandljev ali žrelnice.
Prav zadnje rešujejo otorinolaringologi, a se starši večkrat odločijo, da bodo z operacijo raje počakali. “Ne zavedajo pa se, da imajo lahko zaradi tega otroci dolgoročne posledice. Otroci, ki so operirani prepozno ali pa sploh niso, lahko na skupinskem nivoju dosegajo slabše uspehe. Leta in leta motenega spanja se nabirajo, njihovo kognitivno funkcioniranje pa je slabše,” opozarja Gnidovec Stražišar.
Izpostavila je še sicer redke primere otrok, ki trpijo za narkolepsijo. Pomembno je, da diagnozo dobijo že v zgodnjem obdobju, saj jih le tako lahko stroka usmeri v nadaljnje šolanje za poklic, ki je za tako osebo primeren. Človek, ki ima narkolepsijo, namreč ni primeren za nočno delo, pa tudi profesionalen voznik denimo ne more postati.
Kako lahko otroku do 12. leta starosti pomagate bolje in kakovostnejše spati?
– Da bo vaš otrok dobil dovolj spanja, boste dosegli tako, da vzdržujete konstanten čas večernega uspavanja in jutranjega prebujanja, pa naj bo to ob delavnikih kot ob koncu tedna.
– Otroka navadite na ritual pred spanjem. Spi naj v udobnih oblačilih, malčki tudi z vpojno pleničko.
– Spodbujajte otroka k samostojnemu uspavanju brez vaše pomoči.
– Izogibajte se svetli luči pred spanjem in ponoči, iz otroške sobe pa odstranite vse elektronske naprave. Modra svetloba, ki jo zasloni oddajajo, namreč moti uspavanje in spanje.
– Iz otrokove prehrane izločite hrano in pijačo, ki vsebuje kofein. Denimo kakav, temno čokolado, energijske in osvežilne pijače.
– Otroška soba naj bo udobna, tiha, mirna in dobro prezračena.
– Otrok naj bo podnevi čim bolj telesno aktiven in naj dovolj časa preživi na prostem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje