Poslanka NSi in nekdanja direktorica uprave za varno hrano Vida Čadonič Špelič je pojasnila, zakaj so se v poslanski skupini Nove Slovenije odločili za sklic izredne seje odbora za kmetijstvo. Kot je dejala, uprava za varno hrano ne opravlja svojega poslanstva s tem, ko je ugotovila, da srbske breskve in poljske slive vsebujejo prepovedan pesticid klorpirifos, ki je v Evropski uniji prepovedan od leta 2020 in je škodljiv za zdravje. "Kdo nam zagotavlja, da jemo varno hrano, če uprava, zavedajoč se, da je našla v živilih nevarno snov, javnosti ne obvesti," je poudarila Čadonič Špelič.
Slovensko javnost v zadnjih dneh pretresa razkritje, da se je na policah naših trgovcev znašlo več ton sliv iz Poljske, ki so vsebovale v Evropski uniji (EU) prepovedan pesticid klorpirifos, že julija pa je v Slovenijo prišlo več ton srbskih breskev, ki so prav tako vsebovale prepovedan pesticid.
Ker je uprava za varno hrano opravila analizo omenjenega sadja in ugotovila, da vsebuje prepovedan pesticid, vendar o tem ni obvestila javnosti, so se v poslanski skupini NSi odločili, da skličejo izredno sejo državnozborskega odbora za kmetijstvo, je pojasnila poslanka Vida Čadonič Špelič.
Čadonič Špelič, sicer tudi nekdanja direktorica uprave za varno hrano, je poudarila, da je osnovna naloga tega organa varstvo potrošnikov in njihovega zdravja. “Uprava je slabo opravila svoje delo, naredila je premalo, nadzor je bil slabo opravljen. Tudi ko je bil izveden, pa je neučinkovito ukrepala ali pa sploh ni ukrepala,” je pojasnila poslanka NSi. Dodala je, da je v skladu z zakonom o inšpekcijskem nadzoru organ, ki izvaja nadzor, dolžan obveščati javnost.
Ker je nemogoče zaščititi vsakega posameznega potrošnika skozi inšpekcijski nadzor, je treba potrošnike obvestiti, da se lahko sami zaščitijo tako, da takšnih živil ne kupujejo, da že kupljeno živilo vrnejo v trgovino ali pa ga zavržejo, je poudarila.
Poslanka NSi je opozorila, da je tokratni primer le še en v morju primerov slabega delovanja uprave za varno hrano. Spomnila je na neukrepanje uprave pri prodaji sadja in zelenjave ob cestah ter na primer podjetja Marinblu, ko je imela zakonsko podlago za njegovo zaprtje, pa tega ni storila. Še posebej pa je omenila primer srbskih breskev, ki so prišle v Slovenijo že 7. julija in so bile podvržene nadzoru.
“O tem, da so bile na trgu takšne breskve – vsebovale so pesticid klorpirifos – potrošniki nismo slišali,” je poudarila Čadonič Špelič. Prav tako potrošnikov ni obvestila o spornih slivah, slednje so storili trgovci, saj so jih sami umaknili s prodajnih polic.
Varstvo potrošnikov ali poslovna skrivnost?
“Tudi na novinarska vprašanja, pri katerih trgovcih so sporna živila, na upravi niso ogovorili, temveč so dejali, da gre za poslovno skrivnost. Kaj je večja vrednota kot javno zdravje? Kateri dobiček opravičuje neukrepanje oziroma izgovor o poslovni skrivnosti,” je še spraševala poslanka Nove Slovenije.
Odgovore na ta vprašanja želijo v NSi dobiti na izredni seji odbora za kmetijstvo, kjer bodo pozvali ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko, celotno vlado Roberta Goloba in trenutno vodstvo uprave za vrano hrano, naj svoje delo opravljajo odgovorno. Po njenem mnenju zgolj nadzor nad prehrano ni dovolj, temveč bi uprava morala izvajati analize tveganja in poostren nadzor nad izdelki, ta živila izločati iz prehranske verige, predvsem pa obveščati potrošnike.
“Mi upravi za varno hrano ne moremo zaupati. Kdo nam zagotavlja, da jemo varno hrano, če uprava, zavedajoč se, da je v živilu našla nevarno snov, javnosti ni obvestila? Je uprava še potrebna ali bi jo bilo treba reorganizirati in umakniti z matičnega ministrstva? Po mojem mnenju bi morala upravo voditi kompetentna oseba s hrbtenico, ki ve, kaj je prav, in se ne bo upogibala željam politike in kapitala,” je poudarila Vida Čadonič Špelič.
Kje je sistem odpovedal?
Nekdanja direktorica uprave za varno hrano je ob tem dejala, da sistem ni mogel odpovedati, saj ga tam že dolgo časa ni bilo več. “Pred nekaj časa, nekaj vlad nazaj, so ta sistem porušili, ker so se očitno bali ljudi, ki se politiki ne bodo upogibali. Sistem se je začel rušiti takrat, ko so upravi vzeli samostojno službo za odnose z javnostmi in jo prenesli na ministrstvo. Ministrstvo je najprej politični organ, ob tem pa spodbuja proizvajalce, da veliko proizvajajo. Uprava pa v nasprotju z ministrstvom dela ravno nasprotno, torej nadzira te proizvajalce,” je pojasnila Čadonič Špelič in opozorila na konflikt interesov.
Po njenem mnenju je uprava odlično delovala, ko so tam sedeli kompetentni ljudje, ki niso zgolj kimali politiki in ministrom, kar pa se je v preteklih letih spremenilo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje