Kje v Sloveniji je največja verjetnost, da boste obtičali v zastoju?

Slovenija 04. Dec 202212:061 komentar

Na tisoče Slovencev se vsak dan znajde v večkilometrskih kolonah pločevine. Koliko ur v povprečju izgubimo v gneči na cestah in katere ceste oziroma odseki so po podatkih Darsa najbolj obremenjeni?

Po podatkih družbe Inrix smo Slovenci samo v Ljubljani lani v povprečju na račun prometnih zamaškov izgubili kar 38 ur, kar je še vedno 17 ur manj kot leto prej. Razlog je epidemija covida-19, saj so bile šole zaprte, mnogi zaposleni so delali od doma. To je našo prestolnico uvrstilo na 231. mesto prometno najbolj obremenjenih mest. Maribor se je uvrstil na 411. mesto, v njem so vozniki v povprečju v gneči preživeli 28 ur.

Podjetje TomTom, Intrixov konkurent, je izračunalo, koliko časa vozniki v Ljubljani izgubijo med prometno konico vsakič, ko se podajo na pot, za katero bi v primeru redkega prometa potrebovali 30 minut. Leta 2019, pred epidemijo in lockdownom, se je čas potovanja v jutranji konici v povprečju podaljšal za 15 minut, v popoldanski za 18 minut. Ta razlika se je nato leta 2020 znižala, lani pa malenkostno zvišala. V jutranji konici so vozniki za pot potrebovali 11 minut več, v popoldanski pa 15 minut.

Podjetje je izračunalo tudi, kdaj bodo vozniki v Ljubljani skoraj gotovo obtičali v koloni pločevine. To je petek med 15. in 16. uro. Po njihovih izračunih lahko vozniki, če se v petek na pot podajo pred 15. uro, na letni ravni prihranijo štiri ure svojega časa. (Ob predpostavki, da njihova pot ob redkem prometu sicer traja 30 minut.)

gneča

Spodnji fotografiji Inrixa prikazujeta, kako daleč lahko pridemo z vozilom v 30 minutah sredi noči, ko so ceste prazne, in v jutranji konici. Modra barva prikazuje leto 2019, rdeča pa leto 2021.

gneča gneča
Foto: Zajem zaslona/Inrix
gneča gneča
Foto: Zajem zaslona/Inrix

Po Darsovi analizi so bili letos prometno najbolj obremenjeni naslednji datumi: 

  • 16. junij (praznik na Hrvaškem, v Avstriji, večjem delu Nemčije, delu Švice in na Poljskem),
  • 30. julij (gre za soboto in tudi sicer najbolj obremenjen konec tedna na splošno, ki sovpada z začetkom počitnic na Bavarskem),
  • 28. oktober (gre za petek pred prazniki, ki so bili tudi v tujini, v Sloveniji so se začele krompirjeve šolske počitnice, vremenska napoved je bila lepa, število tovornih vozil pa povečano).

Katere ceste so najbolj obremenjene?

Po Darsovih podatkih so na letni ravni prometno najbolj obremenjeni odseki Šentjakob–Zadobrova na štajerski avtocesti, severna ljubljanska obvoznica od Celovške do Zadobrove, vzhodna od Zadobrove do Zaloga, celotni zahodna in južna ljubljanska obvoznica in odsek Kozarje–Brezovica na primorski avtocesti. Tega prevozi največ tovornih vozil, več kot 10.000 na dan, kar močno vpliva na gnečo. Prav na vseh prometno najbolj obremenjenih odsekih pa Dars v povprečju beleži več kot 70.000 povprečnega dnevnega prometa. To je število, ki pove, koliko vozil povprečno vsak dan v letu prevozi odsek v obe smeri.

Koliko vozil mora biti na cesti, da nastane gneča? “To je odvisno od številnih dejavnikov,” so povedali na Darsu. Mejna vrednost je namreč odvisna od števila prometnih pasov, deleža tovornih vozil, razdalje med avtocestnimi priključki, vremena, od omejitve hitrosti in strukture prometa, torej ali so na cesti tujci ali dnevni vozniki, ki cesto dobro poznajo. “Tako bo denimo na štajerski avtocestni vpadnici na ljubljanski obroč zastoj nastal že pri 3.700 vozilih na uro, saj je na tem delu velik delež tovornih vozil, priključki so si zelo blizu in so prometno zelo močni. Na severni obvoznici na odseku Celovška–Bežigrad pa se lahko 4.400 vozil na uro vozi brez zastoja. Severna obvoznica namreč zaradi številnih priključkov deluje skoraj kot šestpasovnica, vozniki so večinoma vsak dan enaki, omejitev hitrosti je ugodna za pretočnost, tovornih vozil pa ni toliko, kot jih je na drugih delih ljubljanskega obroča.”

Ker je na dolenjski avtocestni vpadnici na ljubljanski obroč – na odseku Šmarje – Sap in Malence – razmeroma majhno število tovornih vozil, omejitev hitrosti skozi predore je 100 kilometrov na uro, pa zastoja ne bo, tudi če na omenjenem delu vozi več kot 4.300 vozil na uro. Na odseku severne ljubljanske obvoznice Zadobrova–Nove Jarše se zaradi prepletanja in priključka lahko vozi tudi 5.400 vozil na uro brez zastoja.

Za gnečo mnogokrat krivi tudi fantomski zastoji

S fantomskimi zastoji se predvsem med prometnimi konicami srečujejo številni vozniki. Tekočo in nemoteno vožnjo kar naenkrat preseka počasi vozeča kolona, ki se včasih celo ustavi. Marsikdo ob tem pomisli, da se je pred kolono zgodila prometna nesreča ali potekajo vzdrževalna dela, ki ustvarjajo gnečo. Ko pa se vozila ponovno začnejo premikati in promet ponovno steče normalno, razloga za gnečo ne vidimo. Glavna razloga, da fantomski zastoji nastanejo, sta povečano število vozil in premajhna varnostna razdalja med njimi. Več o fantomskih zastojih si lahko preberete v članku Zakaj se na avtocestah brez razloga znajdemo v zastoju?

Rekorderji v zastojih letno izgubijo kar 148 ur

Po podatkih družbe Inrix je v samem vrhu prometno najbolj obremenjenih mest angleška prestolnica, Londončani so namreč lani v gneči izgubili neverjetnih 148 ur. Za lažjo predstavo: to je skoraj toliko kot en teden oziroma več kot 18 osemurnih delovnih dni. Sledijo Parižani, ki so v povprečju v prometnih zamaških preživeli 140 ur, Bruseljčani 134, Moskovčani 108, prebivalci New Yorka so na 5. mestu s 102 urama, preživetima v stoječi koloni.

Družba Inrix je ameriško podjetje, ki deluje v več kot 60 državah in več sto mestih. Zbira in analizira podatke iz več kot 500 milijonov vozil, navigacijskih naprav, upravljalcev parkirišč, telefonov, mobilnih aplikacij in operaterjev. Čas, ki so ga vozniki izgubili med čakanjem v gneči, izračunajo tako, da primerjajo čas potovanja v primeru prometnih zamaškov in čas, ki bi ga voznik potreboval, da prevozi določeno razdaljo, ko je promet redek.

Tovrstno čakanje načenja ne le živce voznikov, temveč tudi gospodarstvo. Zastoji namreč znižujejo produktivnost zaposlenih; ali zamujajo na delovno mesto ali pa zaradi čakanja v gneči trošijo svoj prosti čas, kar pomeni, da so zaradi tega bolj pogosto utrujeni. Tu so še stroški, povezani z izpusti in porabo goriva, hitreje se obrabijo zavore in sklopke, gneča pa pomeni tudi zamude pri prevozu, kar zvišuje stroške podjetij.

In kaj to pomeni v finančnem smislu? Združene države Amerike so prometni zamaški v letu 2021 stali dobrih 50 milijard evrov, Združeno kraljestvo dobrih 8 milijard. Ko govorimo o stroških evropskih držav, so podatki na voljo le za Nemčijo, ki naj bi jo gneča lani stala 3,5 milijarde evrov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

 

Komentari

Vaš komentar