Čeprav mariborska občina nima jasne podpore za sprejetje proračunov, župan Saša Arsenovič ne popušča. Pred drugo obravnavo na seji mestnega sveta vztraja pri skoraj nespremenjenih predlogih.
Mariborska občina kljub dejstvu, da nima jasne podpore za sprejetje proračunov za leti 2023 in 2024, pred drugo obravnavo na seji mestnega sveta vztraja pri skoraj nespremenjenih predlogih.
Letošnjega so oklestili za okoli 1,7 milijona na 190,8 milijona evrov, proračun za leto 2024 pa je s 145,5 milijona evrov celo višji od prvotnega predloga.
Kot je razvidno iz gradiva na spletni strani občine, letos načrtujejo prihodke v višini skoraj 147,5 milijona evrov in vztrajajo pri zadolževanju v višini 27 milijonov evrov. Proračun predvideva okoli 184,5 milijona evrov odhodkov ter dobrih šest milijonov evrov odplačila dolga, za krpanje luknje pa bodo del sredstev črpali iz ostanka lanskega leta.
Načrtovane prihodke so znižali za skoraj dva milijona evrov, vendar so ti še zmeraj za 23 milijonov višji od realiziranih v minulem letu. Pred drugim branjem so za skoraj 2,3 milijona znižali načrtovana investicijska sredstva, predvsem po zaslugi prenosa dela načrtovanega denarja za novo knjižnico v leto 2024.
Prihodnje leto na občini načrtujejo proračun v višini 145,5 milijona evrov, pri čemer naj bi prihodki znašali 135,5 milijona, s prodajo kapitalskih deležev bi prišli do dodatnih sedmih milijonov evrov, predvideno pa je novo zadolževanje v višini treh milijonov evrov.
Predlog je v primerjavi s prvim branjem celo višji za 3,5 milijona evrov, predvsem po zaslugi omenjenega denarja za knjižnico, sredstev, ki jih za nabavo avtobusov pričakujejo od Eko sklada, ter denarja, ki ga za gradnjo vodovodnega omrežja na Kozjaku načrtujejo iz državnih virov.
Mestna občina Maribor je zaradi še vedno nesprejetega proračuna trenutno na začasnem financiranju, mestni svetniki pa so oba proračuna v prvem branju podprli kljub številnim pomislekom. Proti predlogu so bili med drugim v drugi največji svetniški skupini Gibanje Svoboda ter v Listi Franca Kanglerja – NLS, vendar slednja ni glasovala proti in je tako omogočila potrditev.
Županu Saši Arsenoviču vse odtlej ni uspelo najti skupnega jezika z Gibanjem Svoboda in za zdaj ostaja brez koalicije, s tem pa tudi s številnimi težavami pri uresničevanju svojih projektov. Svoboda je nedavno skupaj s po novem povezano skupino Kanglerjevih svetnikov in SDS zrušila načrtovane podražitve nekaterih mestnih storitev, kar naj bi proračun po besedah župana osiromašilo še za dodatnih pet milijonov evrov.
Kanglerjevi županu očitajo, da investicijski denar namenja le projektom v ožjem mestnem središču, čemur so ta teden pritrdili tudi prebivalci Kamnice in Bresternice-Gaja, ki so na skupni seji obeh svetov krajevnih skupnosti zahtevali izvedbo nujnih vlaganj v svojih krajevnih skupnostih, sicer bodo krajane povprašali za mnenje o morebitni odcepitvi od mestne občine.
Velik del mestnih svetnikov je bil že ob prvem branju mnenja, da gre za prenapihnjen proračun, kar Arsenovič zavrača. V sobotnem intervjuju za Večer je dejal, da letošnjega proračuna ne morejo dodatno znižati, saj je vanj vključeno dokončanje Centra Rotovž, projekt Zdravstvene postaje Magdalena, zaključujejo dela na kanalizacijskem sistemu, pa tudi za atletsko dvorano na Poljanah morajo ob državnem sofinanciranju zagotoviti lastni delež.
Na vprašanje, kaj bo storil, če mestni svet proračuna ne bo sprejel, je odgovoril, da bo pač skušal s predlogom iti na naslednje seje, vmes pa bodo na začasnem financiranju, kar pomeni, da ne bodo mogli financirati dejavnosti, ki niso obvezna naloga.
V intervjuju je župan dejal, da bi lahko politično sodeloval tudi s SDS in Kanglerjem. Tudi slednji te možnosti ni izključil, a glede na delovanje in obnašanje Arsenoviča dvomi, da bi se lahko uskladili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje