Koalicija v peto ni uspela z deklaracijo o evropski zavesti in totalitarizmu

Slovenija 25. Nov. 202116:19 > 16:342 komentarja
Delite:
Interpelacija Marjan Dikaučič
Foto: Saša Despot/BOBO

Koalicijskim strankam skupaj s SNS tudi v petem poskusu ni uspelo doseči potrebne večine za sprejem deklaracije o podpori že leta 2009 sprejeti resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Deklaracijo je podprlo 42 poslancev, 45 pa jih je glasovalo proti, poleg četverice iz leve opozicije tudi DeSUS.

V imenu predlagateljev je Branko Grims iz največje vladne stranke dejal, da je evropski parlament z resolucijo pokazal izrecno spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi, izrazil spoštovanje in poklon vsem, ki so se bojevali proti tiraniji in zatiranju, ter obnovil svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi.

Pri predstavitvi stališč poslanskih skupin je bila poslanka SDS Eva Irgl zelo kratka in poudarila, da resolucija gradi na skupnih evropskih vrednotah in skupnem boju proti avtoritarnim in totalitarnim režimom. Zato jo je treba podpreti in s tem dati skupno sporočilo, da totalitarna miselnost v Evropi nima prostora.

V NSi so poudarili, da sta se o resoluciji pred dobrim desetletjem poenotili tako evropska desnica kot levica, zanjo so glasovali tudi vsi takratni slovenski evropski poslanci. Kot je dejal poslanec Blaž Pavlin, se jim ne zdi primerno, da drug drugega obmetavamo s preteklostjo, prav pa je, da slaba dejanja in zločine skupaj obsodimo.

Poslanka SMC Monika Gregorčič je prav tako v imenu poslanske skupine podprla deklaracijo in dejala, da imajo s tem priložnost jasno obsoditi vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi.

Stranke opozicijskega četverčka in nepovezani poslanci sprejemu nasprotovali

Najostreje so sprejemu nasprotovali v Levici, poslanec Primož Siter pa je dejal, da pri ponovnem predlogu ne gre za nič drugega kot za onesnaževanje javnega diskurza. Po njegovem mnenju gre le za enega od mnogih dokumentov, s katerim želijo nazadnjaške in konzervativne sile, ki obvladujejo evropske institucije, vsiliti točno določen model za razlago evropske in svetovne zgodovine.

Deklaracije niso podprli niti v LMŠ in SD. Poslanec LMŠ Nik Prebil je spomnil, da je v deklaraciji med drugim zapisano, da bo državni zbor storil vse, da se bo Slovenija razvijala kot demokratična, pravna in socialna država, v kateri bo posebna skrb namenjena varovanju človekovih pravic in svoboščin, pa je danes realnost po njegovem čisto drugačna, zanimivo pa je zanj tudi, da so se stališča nekaterih strank medtem povsem spremenila.

V SD so po besedah Meire Hot prav tako prepričani, da SDS glede na razmerja moči skuša ta dokument na bizaren način znova spraviti skozi proceduro. Kot je dejala, je bil sprejem te deklaracije leta 2009 ob upoštevanju posebnih okoliščin slovenske zgodovine premišljena in uravnotežena odločitev, ki pa ne omogoča zgodovinskega revizionizma.

Tudi Branislav Rajić iz skupine nepovezanih poslancev je potezo največje vladne stranke označil za bizarno, saj to počne v času izrazite zdravstvene in družbene krize. Če je še kdo verjel, da jim je v teh okoliščinah mar zgolj za reševanje človeških življenj, je današnja obravnava dokaz, da temu ni tako, je dodal.

V imenu manjšinskih poslancev je podporo deklaraciji napovedal Felice Žiža. Poslanci SNS, SAB in DeSUS niso pojasnili stališča. Prvi so kot predlagatelji dokument podprli, pri čemer Zmaga Jelinčiča ni bilo na seji, drugi so glasovali proti, od poslancev poslanske skupine DeSUS pa je le Robert Polnar v svojem imenu pred glasovanjem napovedal, da bo glasoval proti.

Komentari

Vaš komentar