Po sprejetju sprememb kazenskega zakonika na odboru za pravosodje, ki jih je predlagala Jelinčičeva SNS, se vrstijo ogorčeni odzivi iz opozicije, stroke, civilne družbe pa tudi iz evropskih institucij. Evropsko javno tožilstvo (EPPO) namreč opozarja, da bi imeli v primeru sprejetja predlaganih sprememb kazenskega zakonika slovenski tožilci na voljo veliko manj časa za preiskavo, zato je ne bi mogli v vseh primerih opraviti pravilno in skladno s postopkom.
Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je generalnega državnega tožilca Draga Šketo danes povabila v osrednji urad Evropskega javnega tožilstva, da se bolje seznani z operativnimi dejavnostmi Evropskega javnega tožilstva in podporo evropskim delegiranim tožilcem. V okviru obiska pa sta naslovila tudi “izjemno zaskrbljujoča poročila”, ki obravnavajo posledice nedavno predlagane spremembe kazensko pravnih predpisov o zastaranju, ki jo slovenski parlament trenutno obravnava po skrajšanem postopku.
“Če bi bila sprememba sprejeta, kot je predlagano, bi imeli tožilci za veliko večino kaznivih dejanj, ki so v pristojnosti Evropskega javnega tožilstva, drastično manj časa za preiskavo, zato je ne bi mogli pravilno opraviti v vseh primerih, medtem ko bi morali številni tekoči primeri opraviti preiskavo,” so zapisali v sporočilu za javnost, ki ga je Evropsko tožilstvo (EPPO) objavilo po srečanju Kövesi in Škete.
Kot so še zapisali, bi v praksi to v sedanjem kazenskoprocesnem okviru predstavljalo dejansko amnestijo za številne primere goljufij v škodo proračuna EU v Sloveniji. Evropska glavna tožila je zato zaključila, da trend razvoja dogodkov v Sloveniji priča o “jasni in vztrajni nameri za oviranje učinkovitosti kazenskega pregona”, vključno z davčnimi goljufijami, davčnimi utajami in korupcijo.
Predlog je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SNS, na glasovanju na odboru za pravosodje je sprva dobil podporo koalicijskih strank SDS, NSi in Konkretno, a so si v Novi Sloveniji in stranki Konkretno po nasprotovanju vlade, stroke, civilne družbe in opozicije premislili in podporo predlogu odrekli. Danes se je sicer prvič odzval tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je na družbenem omrežju Twitter sporočil, da je koalicija že prejšnji teden odločila, da predloga SNS za skrajšanje rokov preiskave na seji državnega zoba ne bo podprla. Prav tako so nasprotovanje izrazili člani poslanske skupine Desus, tako da predlog glede na napovedi ne uživa več zadostne podpore.
Koalicija se je že prejšnji teden odločila, da predloga SNS za skrajšanje rokov preiskave na seji @Drzavnizbor ne bo podprla. Tožilec Šketa to ve, ker so to stranke javno objavile. Kljub temu danes v Luxembourgu zavaja in terja zamrznitev EU sredstev za Slovenijo. #podlo pic.twitter.com/AtwaM7hT6I
— Janez Janša (@JJansaSDS) January 27, 2022
Če bo novela zakona na plenarni seji vendarle potrjena, pa je Inštitut 8. marec že napovedal vložitev pobude za referendum. Opozicijske LMŠ, SD, SAB in Levica so ta prizadevanja pripravljene podpreti. Omenjene stranke in tudi poslanska skupina nepovezanih poslancev so sicer že vložile predlog umika te točke z dnevnega reda seje, ki se začne v ponedeljek, 31. januarja. O predlogu bodo poslanke in poslanci glasovali ob začetku seje, po informacijah N1 pa zadostna podpora umiku točke še ni zagotovljena.
Kaj bi prinesla predlagana sprememba?
Sprememba prinaša krajše zastaralne roke za nekatere oblike kriminala, tudi gospodarskega, nasprotovali pa so ji vlada oziroma pravosodno ministrstvo, zakonodajnopravna služba, sodni svet, državnotožilski svet, odvetniška zbornica in vrhovno državno tožilstvo. Po njihovem mnenju je bil tudi noveliran napačni zakon, saj te spremembe sodijo v zakon o kazenskem postopku, ne pa v kazenski zakonik.
S prvo spremembo kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka. Druga sprememba predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec v roku iz prejšnje točke vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let.
Nova odstavka 90. člena kazenskega zakonika bi se po mnenju predlagatelja uporabljala tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo sprememb tega zakona.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje