KPK vladi in parlamentu poslala priporočila za bolj pregleden zakonodajni postopek

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je vladi, državnemu zboru in državnemu svetu poslala sistemska priporočila, katerih cilj je, kot je na današnji novinarski konferenci komisije poudarila njena predsednica Katarina Bervar Sternad, vzpostavitev standardov, da bo zakonodaja kakovostna, pregledna in odgovorna. Rok za odziv je tri mesece.

Politika, je poudarila predsednica KPK, je prostor, kjer se iščejo najboljše rešitve za ljudi. Je tudi prostor namenjen razpravi in odločanju o skupnem dobrem, kjer se različna mnenja soočajo na odprt in pošten način, odločitve pa se sprejemajo tako, da koristijo celotni družbi, torej v javnem interesu.

"A žal smo skozi obravnavo več primerov v več mandatih zaznali, da pri sprejemanju odločitev prihaja do izigravanja postopkov, pravil in samega namena. Zato smo na podlagi primerov, ki so jih obravnavali ali so jim priča trenutno, vladi, državnemu zboru in državnemu svetu poslali sistemska priporočila za večjo transparentnost zakonodajnega postopka. Z njimi predlagamo rešitve za zaznana korupcijska tveganja, to je pomanjkljiva transparentnost, nepregleden vpliv interesnih skupin, zasledovanje zasebnega interesa in neustrezna kakovost predpisov," je izpostavila Bervar Sternad.

Ob tem je spomnila na obravnavo zakona o psihoterapiji in odločanje poslancev Svobode o področjih, ki so povezana z njihovimi prejšnjimi službami, v prejšnjem mandatu. V tem pa je kot tak primer navedla novelo zakona o veterinarstvu, ki ga je vložila poslanska skupina Resnice.

Izpostavila je tudi kopičenje funkcij predsednika državnega sveta Marka Lotriča, hitro in netransparentno sprejemanje zakona o demografskem skladu ter zakona o Skoku. "Ne pozabimo, kam vodi hitenje. To se je jasno pokazalo tudi pri Šutarjevem zakonu v prejšnjem mandatu, še posebej pri zakonih, ki se sprejemajo v tako imenovani omnibus tehniki," je naštela predsednica KPK.

Večja transparentnost pri tem, kdo je sodeloval pri pripravi zakonov

Sistemska priporočila, ki jih je KPK danes objavila na svoji spletni strani, je predstavila namestnica predsednice KPK Tina Divjak.

Kot je dejala, morajo vsi predlogi temeljiti na konkretno izraženih problemih, strokovnih analizah in jasnih ciljih, sprejemati pa se morajo po rednem postopku, ki vključuje javno razpravo. Skrajšani in nujni postopki ter uporaba omnibus zakonov naj bodo izjema za izredne situacije, priporoča komisija. Predvsem pa naj se prepove vključevanje določb, o katerih referendum ni dopusten, v omnibus zakone, je dodala Divjak.

Po mnenju komisije je nujna tudi večja transparentnost pri tem, kdo in na kakšen način je sodeloval pri pripravi predlogov zakonov in amandmajev in kdo je v zvezi s tem na odločevalce poskušal vplivati.

Kot priporoča komisija, bi morali vse lobistične stike, povezane s pripravo posameznega predpisa, ažurno objavljati povsod, kjer je objavljen predlog predpisa. Vključevanje zunanjih strokovnjakov pa bi moralo potekati na podlagi jasnih in vnaprej znanih kriterijev strokovnosti, neodvisnosti in integritete.

Tretji sklop priporočil pa se nanaša na obvladovanje nasprotja interesov. "Vsi, ki kakorkoli sodelujejo pri pripravi predlogov in tisti, ki o njem glasujejo, tudi zunanji strokovnjaki, morajo vnaprej razkriti okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na delovanje ali razmislek o javnem interesu. Govorimo o t. i. izjavi o razkritju interesov, ki je tudi del protikorupcijske direktive EU", je izpostavila Divjak.

Poseben sklop priporočil, je dodala, se nanaša na nasprotje interesov znotraj državnega sveta. Poleg razkritja relevantnih interesov pri obravnavi konkretnih predlogov je, kot priporoča komisija, treba vzpostaviti jasna pravila ravnanja v primeru zaznanega nasprotja interesov. "Priporočila zahtevajo tudi določitev jasnih pravil in omejitev za predsednika državnega sveta in generalnega sekretarja državnega sveta, saj sta to edina poklicna funkcionarja državnega sveta in zaradi tega v drugačnem položaju kot ostali člani državnega sveta," je navedla Divjak.