Kraška polja na Notranjskem so se spremenila v jezera. In ta so celo nekoliko večja kot običajno za začetek novembra, so sporočili z agencije za okolje.
Medtem ko vodnatost rek po državi upada, so kraška polja na Notranjskem ojezerjena v večjem obsegu kot običajno, so sporočili z Agencije RS za okolje (Arso).
Večji obseg ojezerjenih kraških polj se bo ohranjal še kar nekaj dni, saj sta večja površina in višja gladina odvisni od padavinske vode, ki se zadržuje v kraškem podzemlju. Pretekli tedni pa so bili precej deževni.
Nekoliko povišana je bila danes zjutraj tudi gladina morja.
Zaradi padavin so bile tudi reke konec oktobra nekoliko bolj vodnate. Oktobra je po slovenskih rekah preteklo za deset odstotkov več vode kot v istih obdobjih med letoma 1990 in 2020. Najbolj vodnate so bile reke v Posočju in povirju Save ter Kolpa in Savinja v zgornjem roku. Večji pretok vode so imele tudi reke na jugozahodu države, marsikatera je prestopila bregove.
Soča je v Krašovcu oktobra dosegla drugi največji pretok od leta 1991, v Kobaridu in Solkanu pa tretji največji pretok od osamosvojitve Slovenije. Vodnatost rek (z izjemo kraških na Notranjskem) počasi upada.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!