Nenavadno jesensko vreme: Arso razložil dogajanje

Slovenija 11. Nov 202316:30 0 komentarjev
JESENSKO DEŽEVJE
Jesensko deževje (Foto:PROFIMEDIA)

Konec oktobra in začetek novembra sta bila vremensko precej pestra. Kljub temu da padavine in močan veter niso povzročili večje škode, je Agencija za okolje v tem času izdala več opozoril. Takšno vreme v tem delu leta namreč ni običajno.

Letošnja jesen je nekoliko bolj mokra, a hkrati tudi bolj topla, kot ponavadi. Ob neobičajnih padavinah je večkrat tudi zagrmelo. Agencija za okolje (Arso) je v luči nedavnih padavin, vetra, neviht in dvigovanja morja objavila dve poročili o izrednih dogodkih.

V njih so vremenoslovci popisali obilne padavine in močan veter. Prvo poročilo se nanaša na vremensko burna 30. in 31. oktober, drugo pa na pestro vreme, ki nas je zajelo med 2. in 5. novembrom.

Vreme, dež, padavine
Slabo vreme. (Foto: PROFIMEDIA)

Slabo vreme konec oktobra se nam je približalo iznad vzhodnega Atlantika. Ciklon, ki je s seboj prinesel obilico padavin, je najprej namočil jugovzhodni del Slovenije ob meji s Hrvaško, nato se je glavnina padavin preselila v severozahodno Slovenijo. Čez noč so padavine ponehale, nalivi so se znova začeli 31. oktobra zjutraj. Sredi dneva in zvečer so nastajale le še posamezne plohe in nevihte, ki padavinsko niso bile izdatne, so na Arsu povzeli v poročilu.

Konec oktobra je najbolj namočilo Zgornje Posočje in Bohinj ter območje Snežnika in zgornje Kolpe. Tam je padlo 100–200 mm dežja, krajevno na območju Julijskih Alp prek 200 mm dežja. V Osilnici je v nizu nalivov 31. oktobra zjutraj padlo 138 mm dežja v šestih urah,  kar ustreza povratni dobi več kot sto let.

Zemljevid tridnevne (72-urne) višine padavin od 8. ure 29. oktobra do 8. ure 1. novembra
Zemljevid-tridnevne-72-urne-visine-padavin-od-8.-ure-29.-oktobra-do-8.-ure-1.-novembra. (Foto: ARSO)

Veter je bil najmočnejši v gorah, najmočneje je s 30 metri na sekundo pihal na Kredarici in Kaninu. Pihal je predvsem južni do jugozahodni veter. V nižinah je bil veter najbolj sunkovit na Obali in v Beli krajini. Najmočnejši sunek vetra v višjih predelih so na Arsu izmerili na Kredarici (46,2 m/s), v nižinah pa v koprski Kapitaniji, kjer je hitrost sunka dosegla 24 m/s.

Ob dežju pa smo beležili tudi izjemno visoke temperature za ta konec leta, temperatura zraka po nižinah se je gibala pri 15 stopinjah, ob morju se je ogrelo do 23 stopinj Celzija. Z nočjo na prvi november se je ohladilo.

Začetek novembra bolj pester, tudi več škode

Začetek novembra je bil vremensko prav tako pester. Ciklon, ki je med 2. in 5. novembrom prešel Slovenijo, je nastal nad Britanskim otočjem. Ker je poleg hladne fronte k nam pritekal tudi topel in vlažen jugozahodni zrak, so se pojavile obilne padavine z vetrom. Nenavadno visoke dnevne temperature so se nadaljevale, dnevne temperature v nižinah so se čez dan gibale med 15 in 21 stopinj Celzija.

V začetku novembra je najbolj namočilo obalni in severozahodni del države. Posamezne plohe so se pojavile že v noči na 2. novembra in so najprej zajele zahodni del države, do jutra so se pomaknile vse do vzhoda. V večjem delu države je zapadlo med 20 in 100 mm padavin. Tretjega novembra je zapadlo od 15 do 60 mm padavin. V obeh dogodkih so bile padavine najbolj izdatne v Zgornjem Posočju in Bohinju, manjše viške so zabeležili tudi na Idrijskem, Snežniku in ob zgornji Kolpi.

Zemljevid občin, kjer so 2. in 3. novembra javili gmotno škodo ali težave zaradi močnega dežja, močnega vetra in visoke plime. Zemljevid občin, kjer so 2. in 3. novembra javili gmotno škodo ali težave zaradi močnega dežja, močnega vetra in visoke plime.
Zemljevid občin, kjer so 2. in 3. novembra javili gmotno škodo ali težave zaradi močnega dežja, močnega vetra in visoke plime. (Vir: ARSO)
Zemljevid občin, kjer so 2. in 3. novembra javili gmotno škodo ali težave zaradi močnega dežja, močnega vetra in visoke plime. Zemljevid občin, kjer so 2. in 3. novembra javili gmotno škodo ali težave zaradi močnega dežja, močnega vetra in visoke plime.
Zemljevid občin, kjer so 4. in 5. novembra javili gmotno škodo ali težave zaradi močnega dežja, močnega vetra in visoke plime.

Zemljevid občin, kjer so 2. in 3. ter 4. in 5. novembra javili gmotno škodo ali težave zaradi močnega dežja, močnega vetra in visoke plime.

Ponekod so narasle reke, v Kranju je grozila ekološka katastrofa. Hudo je bilo tudi na obali, kjer je razburkano morje poplavilo trg in piransko promenado. Sunki vetra so dosegli hitrost do 22,6 m/s.

Najmočnejše sunke vetra so sicer v višjih legah izmerili na Kredarici (51,3 m/s), v nižinah pa v Bovcu (24,1 m/s).

V zadnjih dveh dneh oktobra je Arso izdal več opozoril zaradi pričakovanih močnih padavin in vetra. Prvega so izdali 30. oktobra ob 9. uri. V času od 2. do 5. novembra so izdali več opozoril. Poleg opozorila pred padavinami in vetrom so opozarjali tudi pred visoko plimo.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!