Levica v predsedniški tekmi stavi na Miho Kordiša

Slovenija 21. Sep 202218:06 > 18:5315 komentarjev
Delite:
Miha Kordiš
Foto: Twitter: Levica

Svet Levice se je odločil, da bo stranko na predsedniških volitvah zastopal njen poslanec Miha Kordiš. Kot enega osrednjih razlogov za izbiro Kordiša navajajo, da se želi stranka po premiku proti levi sredini v času koalicije KUL in po vstopu v Golobovo vlado spet usmeriti proti levici.

Še včeraj so v vladnih strankah omenjali možnost, da bi koalicija na predsedniških volitvah nastopila enotno in za kandidata  podprla evropskega poslanca iz vrst SD Milana Brgleza. Predsedstvo Socialnih demokratov mu je podporo že soglasno izreklo; potrdilo naj bi jo še na četrtkovem tajnem glasovanju. Istočasno naj bi o podpori Brglezu odločal svet Gibanja Svoboda in pričakovati je, da mu bo to tudi namenil. Najmanjša koalicijska stranka Levica pa se je odločila, da se bo v prvi krog predsedniških volitev podala s svojim kandidatom. V tekmo za predsednika republike pošilja poslanca Miho Kordiša.

To izbiro je koordinator Levice Luka Mesec pojasnil z besedami, da so pogovori o Kordiševi kandidaturi potekali že več tednov. “Na svetu stranke smo dali na mizo vse opcije. Spregovorili smo tudi o nevarnosti, s katero se kot država na teh predsedniških volitvah soočamo – nihče od nas si namreč ne želi, da bi desnica dobila predsednika države,” je povedal Mesec. Ob tem je dodal, da je “na žalost druga možnost”, torej pobuda za podporo Brglezu, prišla šele prejšnji teden, zato se je Levica odločila, da gre po že začrtani poti in da na volitvah nastopi z lastnim kandidatom. Kot je dejal koordinator Levice, pa bo o zmagovalcu volitev odločal drugi krog. “V prvem krogu v predsedniško bitko pošiljamo svojega kandidata in vsi računamo na to, da bo Kordiš prijetno presenečanje teh volitev,” je še dejal Mesec.

Kordiš pa je kot razlog za vstop Levice v predsedniško tekmo izpostavil željo, da mestu predsednika države povrnejo vsebinsko težo. “Zagotovo ta država ne potrebuje še enega političnega funkcionarja, ki bo delal za korporacije, banke, ki bo zagovarjal interese orožarskega lobija ali se ukvarjal z ohranjanjem svoje lastne podobe na družbenih omrežjih,” je povedal. Ljudje v tej državi po njegovih besedah potrebujejo predsednika, ki  bo delal zanje in se bo postavil za šibkejše. “Potrebujemo predsednika, ki bo spregovoril, ko bo ogroženo javno zdravstvo, ki se bo zavzemal za reševanje stanovanjske problematike in za urejanje položaja starejših, ki bo branil okoljske prioritete … S tem namenom in s temi idejami sem sprejel nominacijo za predsedniško kandidaturo,” je dodal Kordiš. Konkretnim odgovorom na vprašanja, kakšen rezultat si obeta, kako ocenjuje delo odhajajočega predsednika Boruta Pahorja in kako bi v primeru izvolitve opravljal naloge vrhovnega poveljnika obrambnih sil, se je Kordiš izognil.

33-letni univerzitetni diplomirani filozof Kordiš je nedvomno najbolj glasen poslanec na levici. V desnih strankah SDS in NSi ga označujejo kot ekstremnega levičarja, tudi v levosredinskih strankah pa ob njegovih nastopih neredko dvigujejo obrvi. Sam se označuje za marksističnega socialista. “Kapitalistična realnost je skrajnost, ki melje vse pred seboj, podnebje, družbo in ljudi je prignala čez meje preživetja. To ni normalno. Socializem je alternativa, brez katere človeštvo ne preživi, levica pa prav tako ne,” je poudaril v nedavnem intervjuju za Delo.

Kordiša so v Levici že nekaj časa omenjali kot možnega svojega kandidata za predsednika republike. Ob najavi, da bo Levica nastopila s svojim kandidatom, so nekateri izpostavljali še možnost, da bi stranka v predsedniško tekmo poslala vodjo poslanske skupine Mateja T. Vatovca. Poudarjali so, da Vatovec velja za resnega in umirjenega vidnega člana stranke, z njegovo izbiro pa da bi Levica potrdila, da je resna vladna stranka in ne neka “pobalinska združba”, kakor jo skušajo prikazati politični nasprotniki. Na koncu so v Levici za predsedniškega kandidata evidentirali zgolj Kordiša.

Izbiro Kordiša nekateri vidijo tudi v luči pomiritve poslanske skupine Levica. Po naših informacijah naj bi bil namreč tisti del stranke, ki je dobil funkcije v vladi, s koalicijskim statusom Levice in s svojim delom precej zadovoljen, manj pa so navdušeni poslanci. Navajeni opozicijske drže naj bi namreč imeli pri podpori vladnim predlogom kar precej težav. Prevladoval naj bi občutek, da pri odločanju nimajo dovolj vpliva in svobode. Tudi poslanci Levice sicer po besedah naših virov odhodu stranke iz koalicije nikakor niso naklonjeni, naj bi pa v prihodnje dorekli, kako uskladiti svoje delo z delovanjem vlade.

V koalicijskih vrstah je mogoče slišati, da bi lahko rezultat, ki ga bo na predsedniških volitvah dosegel Kordiš, vplival tudi na delovanje koalicije. Če bo dobil višjo podporo, kot jo je na aprilskih državnozborskih volitvah zbrala Levica, je namreč mogoče pričakovati okrepitev struje, ki se težko privaja na koalicijsko držo stranke in si želi več svobode pri nasprotovanju vladnim odločitvam. Če bi Kordiš dosegel izrazito slab rezultat, pa bi ta struja izgubila nekoliko moči, delo ministrov Levice in celotne vlade pa bi bilo po besedah naših sogovornikov iz koalicije nekoliko olajšano.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar