Ob odhodih družinskih zdravnikov iz ljubljanskega zdravstvenega doma so se tisti, ki ostajajo, odločili nagovoriti javnost. Opisali so razmere v primarnem zdravstvu in pozvali, naj vsakdo premislil, kako lahko prispeva k izboljšanju. "Vsakdo od nas mora racionalno razmisliti, kdaj, zakaj in kako potrebuje zdravnika," so zapisali.
“Ob pričakovanih in neljubih odhodih kolegic in kolegov družinskih zdravnikov ter ob enostranskih objavah v medijih smo se odločili, da je zaradi zdravnikov in zdravnic, ki vztrajamo, treba pojasniti trenutne razmere v primarnem zdravstvu,” piše v pozivu, pod katerega je podpisanih 14 zdravnic in en zdravnik iz enote Center Zdravstvenega doma Ljubljana.
Kot smo poročali, iz zdravstvenega varstva odraslih ljubljanskega zdravstvenega doma odhaja vedno več zdravnikov, preostali pa so zato vedno bolj obremenjeni. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in zdravnica Simona Repar Bornšek, v neuradnih pogovorih pa tudi drugi ljubljanski zdravniki, so odgovornost za slabe razmere pripisali tudi direktorici zdravstvenega doma Antoniji Poplas Susič in ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Današnje pismo zdravnikov, ki ga je medijem posredovala služba za odnose z javnostmi v zdravstvenem domu, pa vodstva zavoda in občine ne omenja.
V pismu so družinske zdravnice in zdravnik zapisali, da je njihov poklic zahteven, odgovoren in obenem neizmerno izpopolnjujoč. “Delo v ambulanti družinske medicine je svojstveno in izpopolnjujoče, če ga lahko opravljaš v ustreznih pogojih,” so poudarili. “Ljudje ne vidijo obremenitev, ki jih nosimo njihovi osebni zdravniki. Vidijo nas tistih nekaj minut v dnevu, ko pridejo v osebni stik z nami, ne vidijo pa, kaj vse teče ‘v ozadju’.”
S pregledi pacientov v živo in komunikacijo po spletu in telefonu opravijo več kot 70 in tudi do 120 obravnav na dan, so zapisali. V enem dnevu do 150-krat sprejmejo odločitev o bolezni oziroma stanju, so še navedli. Tretjino časa pa namenijo za administrativne zadeve, so pojasnili ter dodali, da morajo poleg dela v ambulanti tudi dežurati v okviru nujne medicinske pomoči.
“Zdravniki zapuščajo družinsko medicino, ker enostavno ne zmorejo obremenitev in ‘dela za tekočim trakom’,” so dejali. Poudarili so, da ne obsojajo “kolegic in kolegov, ki so zase in za svojo družino izbrali boljšo alternativo”. Sami vztrajajo kljub “nevzdržnim pogojem, ki se slabšajo iz leta v leto”, a velikokrat ne zmorejo več, so pojasnili avtorji pisma.
“Vsak naj razmisli, kako lahko pomaga”
Priznali so, da tudi rešitve, ki so jih pripravili zdravniki in jih imajo odločevalci že v rokah, lahko izboljšanje razmer prinesejo šele na srednji oziroma dolgi rok. Po njihovem mnenju bi se več mladih odločilo za specializacijo iz družinske medicine, če bi družinske zdravnike razbremenili, jim uredili delovne razmere in jih ustrezno cenili ter finančno nagradili. Vendar izobraževanje zdravnikov traja zelo dolgo časa.
“Potrebujemo takojšnje kratkoročne rešitve, zato potrebujemo pomoč vsakega državljana,” so zapisali, “vsak izmed nas – prebivalcev Slovenije – bi se moral vprašati, kako lahko prispevam k izboljšanju razmer v naši državi.” Torej vsak pacient, delodajalec, zdravstveni delavec, predstojnik enote, direktor zdravstvenega doma ali bolnišnice, direktorica zavoda za zdravstveno zavarovanje, minister za zdravje in predsednik vlade, so našteli. “Z iskanjem krivca, očrnjevanjem in poniževanjem družinskih zdravnikov, medicinskih sester in tehnikov nikakor ne bomo dobili želenega rezultata,” so poudarili.
Pri tem pa so posebej pozvali, da mora “vsakdo od nas racionalno razmisliti, kdaj, zakaj in kako potrebuje zdravnika”.
Kritično se odzvali na predlog nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, da vlada družinskim zdravnikom dvigne normo, nad katero lahko zavračajo opredeljevanje novih pacientov. “Instant rešitev z dvigom glavarinskih količnikov, ki jo ponuja bivši minister in je osnovana na psevdo analizi podatkov o številu opredeljenih oseb v ambulantah družinske medicine drugod po Evropi, bo, se bojimo, vodila v dodatne odpovedi, hkrati pa nas sili v nevestno in nestrokovno delo,” so zapisali.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je že napovedal, da dviga norme glavarinskih količnikov ne bo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje