Na prvem predvolilnem soočenju na N1 so predsedniški kandidati Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš in Nataša Pirc Musar govorili tudi o nedavno sprejetem družinskem zakoniku oziroma o (ne)spoštovanju odločb ustavnega sodišča. Kako je Logar komentiral svoj vzdržani glas in zakaj je Janez Cigler Kralj glasoval proti? Pa tudi, zakaj sta se spopadla Pirc Musar in Kordiš.
Poslanci so prejšnji teden z 48 glasovi za in 29 proti sprejeli spremembe družinskega zakonika, ki zakonsko zvezo opredeljuje kot življenjsko skupnost dveh oseb, istospolnim parom pa omogoča posvojitev otrok. Za spremembo družinskega zakonika so glasovali poslanci koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica, proti pa so bili poslanci opozicijske SDS in NSi. Anže Logar, ki za predsednika države kandidira kot neodvisni kandidat, a s podporo stranke SDS, se je glasovanja o spremembah družinskega zakonika vzdržal s pojasnilom, da gre za temo, ki preveč deli, ter da bi si morala vlada za to vprašanje vzeti več časa.
Državni svet je s 17 proti 11 izglasoval odložilni veto na spremembe družinskega zakonika.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je sicer med razpravo v državnem zboru spomnila na pretekle besede predsedniškega kandidata. “Ustavno sodišče je vrhovni branik ustave. Veste, čigave besede so to? To so besede Anžeta Logarja, poslanca poslanske skupine SDS, ki jih je izrekel na soočenju s kandidatko za predsednico republike. Ona je namreč rekla, da vrhovni branik ustave predsednik oziroma predsednica republike, gospod Logar pa jo je popravil,” je povedala Klakočar Zupančič.
V prvem predvolilnem soočenju v času uradne volilne kampanje na N1 pa je voditelj Miha Orešnik poslanca SDS Logarja prav tako spomnil, da je prav on julija leta 2019, ko je državni zbor na predlog takratne vlade Marjana Šarca odločal o financiranju zasebnih šol, v razpravi citiral nekdanjo predsednico ustavnega sodišča Jadranko Sovdat, in sicer: “Če spoštujemo pravila vladavine prava, potem se odločbe ustavnega sodišča spoštujejo.” K temu je sam dodal: “Pika. Brez nadaljnje razprave.”
Dvojna merila pri spoštovanju odločitev ustavnega sodišča
Logar se je na očitke o vzdržanosti na glasovanju o spremembah družinskega zakonika, ki sledijo ustavni odločbi, na predvolilnem soočenju odzval z besedami, da spoštuje odločbo ustavnega sodišča. “Ustavno sodišče je dalo šestmesečni rok za uveljavitev pravne norme. Ob tem je navedlo izvajanje družinskega zakonika, kar pomeni, da v nobeni fazi ne prihaja do protiustavnosti,” je dejal.
Naslonil se je na besede predsednika vlade Roberta Goloba, ki je dejal, da je družinski zakonik tema, ki močno razdvaja in je občutljiva. “Kaj je napisal predsednik ustavnega sodišča (Matej Acceto, op.a.) v ločenem pritrdilnem mnenju? Da odločitev ustavnega sodišča ni zmaga ali poraz ene ali druge strani, ampak predvsem obdobje razmisleka. Skratka pokazal je, da je to obdobje do uveljavitve, ko naj se v širši družbi opravi razmislek. In vsaka investicija v dialog ob tem, da ne prihaja do protiustavnega položaja, je investicija v prihodnost,” je povedal.
Na vprašanje, ali gre za dvojna merila kandidata Logarja, je neodvisna kandidatka za predsednico države Nataša Pirc Musar pojasnila, da ustavno sodišče ni vrhovni branik ustavnih pravic. “Ustavno sodišče odloča zgolj o zadevah, ki pridejo na njihovo mizo. Ustavo moramo braniti vsi, prvi v vrsti pa predsednik republike in vsi poslanci. Dvojne standarde o tem, ali je treba spoštovati odločitve ustavnega sodišča ali ne, pa upam, da bomo v naši družbi presegli. Kot predsednica se bom zagotovo zavzemala za to, da se bo odločitve ustavnega sodišča spoštovalo, saj je to tisto, ki na koncu pove, ali je določen zakon v skladu z ustavo ali ne. Ko sodišče pove, da zakon ni skladen, vedno poda tudi zelo jasne napotke, kako je treba zakon spremeniti in tega bi se morali v državnem zboru seveda držati. Razprava je dopustna oziroma možna, ampak usmeritve, ki jih da ustavno sodišče, pa so vedno praviloma dovolj jasne, da se zakon popravi skladno z napotki sodišča,” je poudarila Nataša Pirc Musar.
Proti spremembam družinskega zakonika so bili, kot omenjeno, tudi vsi poslanci Nove Slovenije, vključno z njenim kandidatom za predsednika države Janezom Ciglerjem Kraljem. Čeprav so pred leti v stranki NSi – enako kot SDS – pri vprašanju financiranja zasebnih šol ves čas poudarjali pomen uresničevanja ustavnih odločb. Kako torej Cigler Kralj namerava biti predsednik države, če ne spoštuje odločb ustavnega sodišča? Odvrnil je, da se postavlja vprašanje, ali ima sploh pravico izražati osebno mnenje in pozicijo do določene teme. “Ključno vprašanje je, ali lahko kljub ustavni odločbi rečem, da sem proti mnenju ustavnega sodišča, ali ne smem. Glasoval sem proti zato, ker menim, da otrok v iskanju največje koristi v postopku njegove posvojitve potrebuje čim bolj idealno skupnost in to je skupnost matere in očeta,” je svoje stališče pojasnil Cigler Kralj.
Znanstvena revija New Scientist je, kot je voditelj Orešnik opozoril Ciglerja Kralja, sicer že pred leti pisala, da so znanstvene raziskave na to vprašanje dale jasne odgovore. Dolgoletne študije lezbičnih družin so namreč pokazale, da lahko dve ženski partnerki zagotavljata prav tako dobro vzgojo otroka kot heteroseksualni par. Tudi študije družin z gejevskima očetoma, ki sicer niso bile tako obširne, so prišle do enakega zaključka. V ZDA je več večjih študij lezbičnih, gejevskih in heteroseksualnih družin pokazalo, da med njimi ni nobene razlike v starševski toplini, vedenju otroka, čustvenih težavah, ki jih otroci doživljajo, ali njihovi psihosocialni prilagoditvi; vključno s tesnobo, depresijo in samopodobo. Podobno velja tudi za enostarševske družine, še kažejo raziskave.
Kordiš: Ustavno sodišče postalo pogajalski žeton med političnimi strankami
Cigler Kralj je nato navedel, da je že do sedaj veljala ureditev, da lahko partner v homoseksualni zvezi posvoji biološkega otroka svojega partnerja. “To je prav in prav je tudi, da si vsak svobodno izbira, kako bo živel, da država ne gleda v spalnice ljudi. Kot poslanec pa sem bil dolžan izraziti svojo voljo in voljo mnogih ljudi, ki so na dveh referendumih izrazili nasprotovanje takim rešitvam. Ključna težava je, da je šla vlada z zakonom po skrajšanem postopku, ob tem, da je to tema, ki izrazito posega v našo stvarnost in našo prihodnost,” je med drugim rekel Cigler Kralj, ki je ob tem še dodal, da so za takšne posege v temeljna področja družbe, kot sta družina in posvojitev otrok, potrebni spoštovanje drugačnega mnenja, dialog in širok družbeni konsenz.
Kandidat Levice za predsednika države Miha Kordiš meni, da gre pri tem za nabiranje predvolilnih glasov na račun človekovih pravic. “Kako drugače pa bi nekaj takega tolmačili? Mislim pa, da moramo postaviti v kontekst, kakšno funkcijo ustavno sodišče opravlja v naši družbi. Odločbe ustavnega sodišča niso klasične sodne odločbe. Naloga ustavnega sodišča je, da razume stvarnost, v kateri živimo, in da tolmači slovensko ustavo,” meni Kordiš.
“Zakaj in kje se pa nam s tem zatika? Ker je ustavno sodišče, tako kot še prenekatera druga institucija v tej državi, v resnici postalo pogajalski žeton med posameznimi političnimi strankami. In najmanj zadnje desetletje se nam dogaja, da poskuša politična sredina v državnem zboru kupovati mir skrajne desnice tako, da jim pomaga pri imenovanju nastavljenih ustavnih sodnikov. Če bomo po tej poti nadaljevali, je naslednji korak to, da se pod vprašanj postavi pravica žensk do svobodnega rojevanja otrok. Kot predsednik republike take odločbe ustavnega sodišča zagotovo ne bi spoštoval, prav tako ne bi podpisal zakona, ki bi ženskam odvzel njihovo pravico do svobodnega rojevanja,” je poudaril Kordiš.
Na vprašanje, ali bi si Kordiš izbiral, katero ustavno odločbo bi spoštoval in katere ne, je kandidat Levice odvrnil, da je glasnik vseh marginaliziranih skupnosti ter da bo branil tako delavske kot človekove pravice. “Ne glede na to, da jih ena ali druga politična skupina vzame za talca, podobno kot si pogosto jemlje za talca ustavno sodišče,” je bil jasen Kordiš.
Pirc Musar: Na ustavnem sodišču ni prostora za ideologijo
Nataša Pirc Musar je Kordiševo označitev ustavnih sodnikov, ki da naj bi bili nekakšen most med politiko in pravom ter da na koncu sprejemajo politične odločitve, označila za nekaj, proti čemur se bo kot predsednica države ”absolutno borila”. “Ustavno sodišče in ustavni sodniki so strokovnjaki, profesionalci, ki morajo verjeti v vladavino prava in v ustavne pravice. Tam ni prostora za ideologijo. Poglejte, kaj se je zgodilo na ameriškem vrhovnem sodišču, kjer so sodnike imenovali po ideološki usmerjenosti, pa je završalo praktično po vsem svetu. Skratka, tu ste po mojem mnenju zašli na zelo nevarno polje, ko ustavno sodišče porivate v politiko. Ko govorimo o temeljnih človekovih pravicah, te niso ne leve ne desne, ali jih imamo ali pa nam jih vzamejo. In ko govorimo o posvojitvah istospolnih partnerjev – premalokrat povemo, da tukaj ne gre za pravice dveh staršev, ki želita posvojiti otroka, temveč gre za pravico otroka, ki mu je treba ponuditi ljubeče okolje. Ko se preverja pogoje staršev, spolna usmerjenost zagotovo ni eden od pogojev. Ne more in ne sme biti,” je povedala Pirc Musar.
Kordiš se je nato obregnil ob repliko Pirc Musar. “Kako vi razumete človekove pravice, najbolje pove naslednje: Ali vam ime Tjaša Kozole kaj pomeni? To je bila sindikalistka trgovka, ki se je zavzemala za boljše plače svojih sodelavk v trgovski verigi Lidl. Vi pa ste ji v imenu in kot plačanka te korporacije pošiljali grozilno pošto. Pozneje je Kozole izgubila službo. Morda to ni dovolj. Vam ime Mile Zukić kaj pomeni? Je sindikalist v zavarovalnici Triglav, ki je branil svojega kolega Asmirja Bećarevića v premogovniku Velenje, ko ga je ta metal na cesto samo zato, ker je dober sindikalist. Spet ste bili vi tisti oziroma vaša odvetniška pisarna, ki je pošiljala grozilno pošto […] Medtem, ko ste vi delali za kapital in za korporacije, da se delavce disciplinira, sem bil z njimi in sem jim pomagal, da se organizirajo za svoje delavske pravice. Tako da oprostite, če vaših očitkov na moja stališča o ustavnem sodišču ne vzamem preveč zares,” je zabrusil Kordiš.
Pirc Musar se je na Kordiševe očitke odzvala z besedami, da ni vsebinsko odgovoril na njena razmišljanja o položaju ustavnih sodnikov. “Ampak ste udarili z vašo značilno demagogijo nazaj. Naj vam povem – naša pisarna ima 80 odstotkov fizičnih oseb za stranke, ogromno delamo v delovnopravnih sporih. V primerih, ki ste jih omenili, poznam zgolj primer Tjaše Kozole, vendar bom odgovorila na splošno. Šlo je za odvetniško delo, Tjaša Kozole je širila neresnice o naši stranki in mi smo ji napisali, kaj te neresnice so. Naša odvetniška pisarna pa ni sodelovala pri odpuščanjih delavcev, in kolikor vem, je Lidl odpustil zgolj eno samo delavko in ne, kot tudi vi kdaj govorite, da je šlo za masovno odpuščanje. Skratka, delavske pravice so visoko na moji agendi in ne podtikajte mi mojega odvetniškega dela, ki ga očitno tudi vi žal ne razumete,” mu je vrnila Pirc Musar.
Cigler Kralj je v nadaljevanju povedal, da bo ustavna odločba o družinskem zakoniku uresničena. “Ampak če odvzamemo ljudem pravico, da povedo svoje mnenje in ga tudi javno izrazijo, potem smo v enoumju. Tega pa se ljudje bojijo. Proti temu bom vedno, ne glede na to, na kateri odgovorni funkciji bom,” je povedal.
Celotno soočenje si lahko pogledate na vrhu članka.
Podkast: soočenje lahko tudi poslušate
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje