Bi morali Plutonu vrniti status planeta? Sliši se preprosto – pa ni

Vodja Nase želi Plutonu vrniti status planeta. In znanstveniki se strinjajo: Lahko, če ste pripravljeni sprejeti tudi več kot 100 novih planetov, vključno z Luno.
Novi administrator ameriške vesoljske agencije Nasa, Jared Isaacman, je na enem od nedavnih zaslišanj v Kongresu dejal: "Zelo sem na strani tabora 'Ponovno razglasimo Pluton za planet' (Make Pluto a Planet Again)."
Kot piše britanski BBC, se je Isaacman, ki ga je predsednik Donald Trump za prvega moža Nase predlagal novembra lani, pri svoji izjavi skliceval "Zelo sem v taboru ‘Make Pluto a Planet Again’," je dejal in se pri tem skliceval na vse močnejše gibanje med nekaterimi planetarnimi znanstveniki, ki želijo razveljaviti sporno degradacijo Plutona.
Plutonu so namreč astronomi leta 2006 odvzeli status planeta, že vse od takrat pa številni raziskovalci – pa tudi veliko pripadnikov širše javnosti – trdijo, da bi bilo treba to odločitev preklicati.

Zakaj Pluton ni več planet?
Leta 2006 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) spremenila uradno definicijo planeta, zaradi česar je Pluton izgubil svoj status devetega planeta osončja.
IAU je ob sprejetju sporočila, da je bila sprememba posledica številnih novih odkritij v zunanjem delu Osončja.
Astronomi so namreč pred tem v osončju odkrili več teles, podobnih Plutonu, zato je bilo treba natančneje določiti, kaj sploh pomeni izraz "planet".
Ključno je bilo odkritje Eride leta 2005, nebesnega telesa v Kuiperjevem pasu, ki je okrogle oblike in kroži okoli Sonca na nekaj večji oddaljenosti kot Pluton in mu je po velikosti tudi podobna.
Po novi definiciji mora nebesno telo za status planeta izpolnjevati tri pogoje:
1. Krožiti mora okoli Sonca.
2. Imeti mora dovolj veliko maso, da ga lastna gravitacija oblikuje v približno okroglo obliko.
3. "Počistiti" mora okolico svoje orbite; to pomeni, da mora biti gravitacijsko prevladujoče telo na svoji orbitalni poti – iz svoje orbite mora "izriniti ali posrkati" vsa ostala nebesna telesa, razen svojih satelitov.
Pluton prvi dve merili izpolnjuje, ne pa tudi tretjega.
Njegova orbita leži v Kuiperjevem pasu, območju za Neptunom, kjer kroži veliko število ledenih teles podobne velikosti. Pluton torej ni gravitacijsko prevladujoč objekt v svoji okolici.
Zaradi tega je bil razvrščen v novo kategorijo "pritlikavih planetov".
Trenutno skupaj s Plutonom za pritlikave planete v osončju veljajo Erida, Haumea in Makemake v Kuiperjevem pasu ter Ceres, edini pritlikavi planet v notranjosti osončja, v asteroidnem območju med Marsom in Jupitrom.
Sporna točka: "čistost okolice"
Točka, okoli katere se planetarni znanstveniki prepirajo že skoraj 20 let, je tretja zahteva za status planeta – "očiščenje okolice".
Ta pomeni, da mora planet gravitacijsko prevladovati v svoji okolici in iz svoje orbite izriniti ali posrkati (ujeti v svoje gravitacijsko polje in jih spremeniti v satelite ali se spojiti z njimi) vsa druga večja vesoljska telesa.
Problem pa je v tem, da bolj ko se oddaljujemo od Sonca, večja postaja orbita in več prostora je treba očistiti.
V zunanjem osončju bi moral imeti planet zato precej večjo maso, da bi svojo orbito resnično očistil. Zato kritiki trdijo, da je definicija nepravično uperjena proti Plutonu.
"Po definiciji IAU Zemlja v svoji trenutni orbiti izpolnjuje pogoje za planet, če pa bi jo premaknili v zunanji del osončja, po isti definiciji ne bi bila več planet, kar je absurdno," pravi dr. Alan Stern, vodilni planetarni znanstvenik s Southwest Research Institute v Teksasu.
"Enaki objekti so včasih planeti, včasih pa ne, zgolj glede na svoj ‘poštni naslov’," dodaja.
Stern pri tem ni osamljen.
Le pet dni po objavi definicije je več kot 300 profesionalnih planetarnih znanstvenikov podpisalo peticijo proti odločitvi – kar je impresivno število, če upoštevamo, da je o definiciji glasovalo le 411 ljudi.

So po sprejeti definiciji planeti tudi eksoplaneti?
Spor z leti ni izginil. Raziskava iz leta 2018 je pokazala, da tudi po 12 letih planetarni znanstveniki definicije niso uporabljali.
Študija iz leta 2024 pa je opozorila na še bolj temeljno pomanjkljivost: prvi kriterij – da mora planet krožiti okoli našega Sonca – samodejno izključuje eksoplanete, torej planete, ki krožijo okoli drugih zvezd.
"Ne obstaja nobena ‘uradna’ definicija eksoplaneta, ki bi jo določil uradni znanstveni organ za poimenovanje," pravi dr. Hannah Wakeford, astrofizičarka z univerze v Bristolu.
"Definicija IAU zunaj našega osončja ni uporabna. Če bi jo uporabili v sistemu Proxima, kjer tri zvezde krožijo druga okoli druge, bi bile tehnično gledano tudi same zvezde razvrščene kot planeti."
Predlog nove definicije planeta
Kakšna je torej rešitev?
Namesto da bi se osredotočali na to, kje se nahajajo, Stern in številni drugi planetarni znanstveniki menijo, da bi morali planete opredeljevati glede na to, kaj so.
"Zelo preprosto je," pravi Stern. "Planet je vsak objekt v vesolju, ki je a) dovolj velik, da ga lastna gravitacija oblikuje v okroglo telo, in b) ni dovolj masiven, da bi v njem stekla jedrska fuzija, saj takim objektom pravimo zvezde. To je vse."
Takšna definicija ne bi le vrnila Plutona na njegov planetarni piedestal, temveč bi med planete uvrstila tudi Erido – telo, ki je k njegovi izključitvi sploh prispevalo.
Vendar pa bi po tej definiciji bile vključene tudi desetine drugih nebesnih teles v osončju, kar bi privedlo do tega, da bi osončje imelo več kot 100 planetov – med njimi, kar je precej sporno, tudi Zemljino Luno.
Navsezadnje je Luna okrogla zaradi lastne gravitacije, ni dovolj masivna, da bi na njej stekla jedrska fuzija, poleg tega pa je geološko kompleksna in ima šestkrat večjo maso od Plutona.

Umetnost postavljanja meja. Zakaj je klasifikacija pomembna?
Za mnoge pa bi takšna popolna odprtost pomenila korak predaleč.
Eden od njih je Mike Brown, vodja ekipe, ki je odkrila Erido in številne druge pritlikave planete, ter človek, ki zase pravi, da je "človek, ki je ubil Plutona".
Boji se, da bi takšna definicija razvrednotila sam pomen pojma planet.
"Klasifikacija je eden prvih korakov, ki jih v znanosti naredimo, da bi razumeli pojave," pravi Brown. "Če stvari razvrščate slabo, boste postavljali napačna vprašanja."
Namesto da bi v tem videl priložnost za raziskovanje raznolikosti osončja, Brown meni, da je prizadevanje za novo definicijo "izgovor, da bi Pluton spet postal planet. Nihče ni govoril o tej definiciji, dokler Pluton ni bil degradiran".

Poleg znanstvene tudi politična razsežnost
Degradacija Plutona je še posebej močna čustva sprožila v ZDA. Navsezadnje je Pluton leta 1930 odkril Američan, astronom Clyde Tombaugh.
Isaacman je med nastopom pred Kongresom poudaril, da želi "zagotoviti, da Clyde Tombaugh ponovno dobi priznanje, ki ga je nekoč prejel in si ga upravičeno zasluži tudi danes".
Tudi Isaacmanova izjava "Make Pluto a Planet Again" (dobesedno: Naredimo Pluton spet za planet), odmeva slogan gibanja MAGA, "Make America Great Again" ("Naredimo Ameriko ponovno veliko"), kar kaže, da imajo razprave poleg znanstvene tudi politično razsežnost.
Toda čeprav podpora prvega človeka Nase argumentom daje dodatno težo, prihodnost Plutona ni v rokah niti Isaacmana niti Sterna.
Je Pluton degradiran ali povišan?
IAU je neodvisna mednarodna organizacija in za zdaj ne kaže nobenih znakov, da bi želela vprašanje ponovno odpreti.
Na koncu morda sploh ni pomembno, ali je Pluton planet ali ne. Njegova degradacija ga ni izbrisala iz zavesti ljudi.
Znanstveniki ga še vedno preučujejo, po njem pa je poimenovana celo posebna skupina nebesnih teles – plutonoidi (Plutoids), kamor sodijo vsi pritlikavi planeti onkraj Neptunove orbite.
"Po mojem mnenju je bil Pluton pravzaprav povišan v kralja pritlikavih planetov," pravi Wakeford. "Je vzorčni predstavnik svojega razreda in kaže številne zanimive značilnosti – mar ni to še bolje, kot da bi veljal za povprečen planet?"
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje