Na listi Levice bodo, z izjemo Violete Tomić, kandidirali vsi njeni sedanji poslanci. Med drugimi širše poznanimi imeni so bivši poslanec LDS Aleš Gulič, antropologinja Svetlana Slapšak, kritična psihologinja Metka Mencin Čeplak, humanitarec Milan Jakopovič ... Da bodo volitve plebiscitarne, saj bomo odločali, v kakšni Sloveniji želimo živeti, je prepričan koordinator stranke Luka Mesec. Celoten kongres si lahko ogledate v posnetku na koncu članka.
Na kongresu v Mariboru, s katerim je Levica vstopila v predvolilno kampanjo, je zbrane nagovoril filozof Slavoj Žižek. “Levica je edina stranka pri nas, ki je v svojem načinu delovanja zmerna, odprta, jasna, hkrati pa se zaveda izjemne resnosti in radikalnosti krize, v kateri smo,” je dejal. Levici se po njegovih besedah očita dvoje: da ima skrite neustavne načrte in da je postala zgolj še ena običajna parlamentarna stranka. Po oceni znanega filozofa pa stranka nima skrivnih načrtov, temveč je vse javno. Levica po njegovih besedah pri umiku podpore prejšnji vladi ni vrgla puške v koruzo, temveč se drži demokratičnih pravil, da se umakneš, ko se z nečim ne strinjaš. “Me je pa strah, da tisti, ki danes vladajo, ne bodo vrgli puške v koruzo, ko bodo, upajmo, izgubili volitve,” je dodal. Govoril je tudi o ukrajinski krizi.
Na tiskovni konferenci po kongresu se je Žižek dotaknil kritike predsednika NSi Mateja Tonina na račun Levice, ki jo je ta izrekel na današnji programski konferenci v Celju. “Če bi izbiral med Janšo in Toninom, bi izbral Janšo, ker Tonin dela isto, ampak na videz bolj civilizirano … Skoraj cenim pri Janši, da ne more iz svoje kože in odkrito pove, kaj misli. Pri njem veš, kje si. Veliko bolj me je strah oklevajočih kulturnikov okoli Janše kot njega samega,” je dodal. Na vprašanje, kako bi lahko ukrajinska kriza vplivala na aprilske volitve, je odgovoril: To bo odvisno od tega, kdo si bo krizo ideološko prisvojil.
Mesec: Levica je glas preslišanih
Koordinator stranke Luka Mesec je v predvolilnem nagovoru poudaril, da skuša biti Levica v zadnjih osmih letih, odkar je prestopila parlamentarni prag, “vsaj obliž na rane sedanjega časa”. Prepričan je, da je stranka pripomogla, “da so bile apokalipse, ki se verižijo okoli nas, malo bolj znosne in so nas zadele manj, kot bi nas lahko”. Levico ocenjuje kot glas preslišanih, brezposelnih, prekarnih delavcev, upokojencev, študentov in tudi beguncev. “Ti ljudje nimajo svojih gospodarskih zbornic in sindikatov, a se lahko vsakič obrnejo na Levico.” Med drugim je izpostavil, da je imela njegova stranka odločilno vlogo pri dvigu minimalne plače, pokojnin in socialne pomoči ter pri odločitvi za nedeljsko zaprtje trgovin. Po Mesčevih besedah se stranka vztrajno upira hujskaštvu, proti manjšinam, drugačnim, ranljivim, pa naj gre za begunce ali priseljence iz bivše Jugoslavije. “Upiramo se hujskaštvu proti vsem, ki ne ustrezajo politiki ‘čiste krvi in polti’, ki je ideologija vse bolj povampirjene desnice.” Poudaril je tudi, da je Levica v zadnjih dveh mandatih v parlamentu edina zelena opcija. “Vztrajno stojimo ob strani zeleni civilni družbi, zaščitili smo Muro, vodili preiskovalno komisijo proti Teš, pripravljamo podnebni zakon za naslednjo vlado, vztrajno smo blokirali fracking v Prekmurju in z javnostjo delili dolgo zamolčan problem onesnaženja Anhovega,” je naštel.
Po besedah koordinatorja Levice je v osmih letih stranka ostala konsistentna, zato je, ponosen, da doslej ni bila vpletena v nobeno resno afero ali korupcijo. “Politika je umazana, pravijo, a bodo težko pokazali, da se je kje umazala Levica,” je prepričan Mesec, ki hkrati zatrjuje, da bodo tako delovali tudi v prihodnje.
Kot je poudaril, so pred Slovenijo novi, večji izzivi. “Na volitvah 24. aprila bomo odločali o tem, v kakšni državi želimo živeti.” Ob tem bo po Mesčevih besedah pomembno dvoje: koliko glasov bo dobil blok sredine in Levice proti Janši in njegovim satelitom ter koliko glasov bo znotraj tega bloka dobila Levica. To bo namreč, kot pravi, vplivalo, ali bomo v prihodnje dobili vlado, ki obljub ne bo videla kot mrtvih črk na papirju in bo upala zagristi v velike krize našega časa. “Naša stava je jasna; na volitve gremo, da premagamo desnico, in na volitve gremo, da dobimo vlado z Levico.” Dodal je, da so s prvaki drugih strank KUL in Robertom Golobom (Gibanje Svoboda) v stikih: “Imamo skupni cilj, to je, da zrušimo Janševo oblast in premagamo desnico. Upam, da z dvotretjinsko večino,” je še poudaril Mesec.
Ključne prioritete Levice
V svojem nagovoru je izpostavil pet prioritet, pri čemer je kot ključno za delovanje Levice navedel reševanje stanovanjske problematike. V naslednjih desetih letih napovedujejo izgradnjo 30 tisoč dodatnih stanovanj in obdavčitev tistih, ki so si stanovanja nakopičili ali so ta prazna. Levica se bo podala tudi v boj proti podnebni krizi, kar med drugim pomeni zaprtje Teš, pri čemer pa ne sme priti do osiromašenja Velenja. Med obljubami Levice so še: posodobitev železnic in javnega prevoza, vzpostavitev javne mreže električnih avtomobilov in povečanje investicije v obnovljive vire energije. Po besedah Luke Mesca je treba decentralizirati državo. Še naprej se bodo zavzemali za ekonomsko demokracijo, tudi s pomočjo zadružništva. Tudi v volilnem programu pa Levica napoveduje zavzemanje za izstop iz Nata in za zmanjšanje sredstev za oboroževanje, zaradi česar je v desnosredinskih strankah deležna ostrih obtožb. Prav tako izstopa iz Nata ne podpirajo ostale stranke KUL, zato so v Levici že večkrat poudarili, da tega ne bodo postavljali kot pogoj za vstop v levosredinsko koalicijo.
V volilnem programu Levice lahko med drugim preberemo napoved dviga minimalne plače na vsaj tisoč evrov neto. Zavzemajo se za uveljavitev strogih konkurenčnih klavzul za člane uprav in nadzornih svetov: “S konkurenčnimi klavzulami bomo regulirali prehajanje med zasebnim in javnim sektorjem ter tako v obe smeri preprečili ‘učinek vrtljivih vrat’, kjer posamezniki in posameznice brez ovir prehajajo med političnimi funkcijami in vodilnimi položaji v javni upravi in državnih podjetjih ter vodilnimi službami na istih področjih v zasebnem sektorju, kar bistveno poslabšuje korupcijska tveganja,” piše v volilnem programu.
Področje pokojninske reforme bi uredili s krepitvijo prvega javnega pokojninskega stebra. Sredstva za želeno povišanje pokojnin bi pridobili s prispevki delodajalca, ki bi jih postopoma izenačili s prispevki delavca (15,5 odstotka). “S tem bi pridobili več kot 800 milijonov evrov sredstev brez negativnih vplivov na državni proračun. Dodatna sredstva bi pridobili z uvedbo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na dohodke od kapitala.” Prav tako bo Levica odločno nasprotovala vsakemu poskusu dvigovanja upokojitvene starosti.
Vsem priseljencem in priseljenkam bi zagotovili več brezplačnih oblik učenja slovenščine in vključevanja v družbo. Želijo tudi olajšati pot do statusa begunca, beguncem izboljšati njihov položaj in odstraniti ograjo na južni meji. Umik ograje je očitno ena od točk, v kateri se ujemata stranka Luke Mesca in Gibanje Svoboda Roberta Goloba. Naslednja obljuba Levice pa je, da se bo zavzemala za izenačitev pravic skupnosti LGBT+ in uzakonila pravno priznanje spola po načelu samoopredelitve.
Na listi Levice so z izjemo Violete Tomić, ki je januarja izstopila iz stranke, vsi njeni sedanji poslanci. Med bolj znanimi imeni so še antopologinja in doktorica antičnih študij Svetlana Slapšak, kritična psihologinja in predavateljica na Fakulteti za družbene vede Metka Mencin Čeplak, pravnik Marko Rusijan, humanitarec Milan Jakopovič, bivši poslanec LDS in nato direktor vladnega urada za verske skupnosti Aleš Gulič … Metka Mencin Čeplak bo – tako kot prvak SDS Janez Janša – kandidirala v Grosuplju. Spomnimo, da sta se v tem okraju že pomerila na prvih demokratičnih volitvah, ko je Metka Mencnin Čeplak, ki je kandidirala na listi LDS, premagala Janeza Janšo.
Aleš Gulič pa bo kandidiral v Šentjurju pri Celju, kjer prav veliko možnosti za izvolitev nima. Kot pravi, je namreč ta okraj bolj “gnezdo SDS”. Tako tudi nima velikih ambicij, da bi ponovno opravljal poslansko funkcijo, če pa bo vendarle izvoljen, bo “tudi to prenesel”. Gulič pričakuje, da bo Levica na aprilskih volitvah dosegla boljši rezultat kot pred štirimi leti, na trditve, da vse, kar ni Janez Janša, sodi v levi politični prostor, pa ne pristaja. Socialnih demokratov in SAB namreč ne prepoznavai kot levi stranki, prav tako ne pričakuje, da bo leva stranka Golobovo Gibanje Svoboda. »LDS je bila bolj leva stranka, kot so vse te, ki so nastale kot njen derivat,” je za N1 dejal Gulič.
