Na jutrišnjem kongresu bo stranka Levica predstavila svoj volilni program in kandidate za državnozborske volitve. Zbrane bo nagovoril eden najbolj prepoznavnih filozofov današnjega časa Slavoj Žižek, ki naj bi povedal, zakaj Slovenija potrebuje Levico.
Trenutne razmere, ko 500 kilometrov od Slovenije divja vojna in je tudi v opozicijskih vrstah vse bolj prisotna naklonjenost dvigu obrambnega proračuna, ne gredo na roko zavzemanjem Levice za demilitarizacijo in preprečitev nabave 53 oklepnikov tipa boxer, ki se jih je odločil kupiti minister za obrambo iz vrst NSi Matej Tonin.
Kljub temu v Levici vztrajajo. “Vojna v Ukrajini je samo še dodaten dokaz, da je treba vztrajati pri demilitarizaciji ne samo Slovenije, ampak povsod,” je v četrtkovi oddaji Tarča na TV Slovenija dejal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec.
Prav tako ne popuščajo pri nasprotovanju pospešenemu oboroževanju srednje bataljonske skupine pri nas. “Oklepniki boxer in ostala oborožitev niso namenjeni obrambi Slovenije, ampak bi postali del skupnih sil Nato in namenjeni operacijam v tujini. Nato je v Ukrajini in nasploh del problema, ne rešitve,” so zapisali v izjavi ob začetku vojne v Ukrajini.
Zavzemanje za izstop Slovenije iz Nata je stalnica v nastopih predstavnikov Levice. Kljub temu pa svojega vstopa v levosredinsko koalicijo, če bi po volitvah prišlo do njenega oblikovanja, s tem ne pogojujejo. “Izstop iz zveze Nato ne bo pogoj za sodelovanje v novi vladi, ki bi jo opozicijski četverček strank LMŠ, SD, Levica in SAB rad sestavil po prihodnjih parlamentarnih volitvah,” je v septembrskem pogovoru v N1 STUDIO dejal koordinator Levice Luka Mesec. Ostaja pa zavzemanje za izstop iz Nata tudi v volilnem programu, ki ga bo stranka potrjevala na jutrišnjem kongresu.
V njem v ospredje postavljajo tri zaveze: spopad s krizo kapitalizma in socialne države, s krizo demokracije in podnebno krizo. Ena njihovih osrednjih točk je gradnja stanovanj. Po oceni Levice bi jih bilo treba do leta 2030 zgraditi 30.000.
Ko so si v zavezništvu KUL razdelili področja, nad katerim naj bi posamezna stranka bdela v primeru oblikovanja levosredinske koalicije, je LMŠ pripadlo področje razvoja, Socialnim demokratom zdravstvo, SAB pa gospodarstvo. Osrednji “delokrog” Levice so poimenovali “blaginja za vse”, pri čemer so posebej izpostavili skrb za stanovanjsko politiko in to, “da nihče v državi ne sme biti reven”.
V Levici radi poudarjajo, da bodo prav oni po volitvah garant za to, da se bo dogovorjeno tudi uresničevalo. Pri čemer spomnijo, da so tudi pri sodelovanju s Šarčevo vlado dosledno vztrajali pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
To vztrajanje pa je bilo eden od razlogov, da se je takratna vlada razsula. Vendar je Levica, ki je ob oblikovanju Janševe koalicije zaznala priložnost za svojo večjo opozicijsko prepoznavnost in všečnost, kmalu ugotovila, da je cena, ki jo zaradi posegov aktualne vlade plačujejo neodvisne institucije, nevladne organizacije, javni mediji, demokracija … (pre)visoka. Pripravljenost, da postane vladna stranka, je vse bolj naraščala, njeni napori prepričati volilce, da je sposobna prevzeti soodgovornost za vodenje države, so postajali vse bolj intenzivni.
Dosedanje javnomnenjske raziskave so Levici izmerile precej stabilno podporo, ki je tudi pojav novega močnega igralca na levi sredini političnega prostora, Roberta Goloba, za zdaj ni pomembneje ogrozil. V Meščevi stranki sicer pričakujejo, da bo k njihovemu volilnemu rezultatu prispevala tudi pričakovana višja udeležba na aprilskih volitvah, h kateri naj bi pomembno prispevali pozivi civilnodružbenih gibanj.
Za promocijo Levice skrbi tudi desnica. V programu, v katerem se stranka zavzema za odpravo kapitalizma, za prevlado družbene lastnine, za zaustavitev privatizacijskih postopkov … je Janševa SDS prepoznala ogrožanje ustavnega reda, demokracije in varnosti Slovenije. Po prvotni zamisli največje vladne stranke in njene koalicijske partnerice NSi naj bi bili razsodniki ustavnosti programa Levice kar poslanci sami, ki naj bi državne organe tudi pozvali k okrepljenemu spremljanju stranke Luke Mesca.
Ker je ta zamisel propadla, je v igro stopil zvesti Janšev podpornik, aktivist Vili Kovačič. Na ustavno sodišče je naslovil pobudo za oceno protiustavnosti delovanja strank Levica in SD. Kovačič je v njunih potezah prepoznal “izražanje naklonjenosti komunizmu, Zvezi komunistov, Titu, Kidriču in Kardelju ter simbolom komunizma in nacionalizaciji”, pri Levici pa je znova na plan povlekel tudi njen program … V pobudi je šel še korak dlje in predlagal izbris obeh strank iz registra.
V nasprotju z desnico eden najbolj prepoznavnih filozofov današnjega časa Slavoj Žižek ocenjuje, da Slovenija potrebuje Levico. O tem naj bi spregovoril tudi na jutrišnjem kongresu. V nedavnem intervjuju na TV Slovenija je Žižek Levico označil kot zmerno stranko, ki spoštuje demokracijo in je zavezana svojim volilcem. “Če nočete biti z njimi ali se z njimi ne strinjate, v redu. Ne pa Levice, ki je po moji oceni edina umirjena, zmerna stranka, psovati kot ekstrem,” je dejal Žižek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje