Po skoraj 37 letih je bil v Sloveniji vnovič uradno potrjen pojav tornada. Z meteorologom agencije za okolje Blažem Šterom smo se v oddaji N1 STUDIO pogovarjali o tem, kako in zakaj je nastal, ali jih bo ob podnebnih spremembah tudi v Sloveniji vse več in katera območja so najbolj ogrožena.
Prvič po avgustu 1986, ko je na območju med Hotedršico in Ljubljanskim barjem pustošil močan tornado in prepotoval kar 34 kilometrov, je bil ta ekstremni vremenski pojav znova uradno potrjen tudi na območju Slovenije. V kraju Koseze pri Ilirski Bistrici je divjal le nekaj minut, a povzročil precejšnjo škodo. Razdejanje razkrivajo tudi posnetki iz zraka.
V oddaji N1 STUDIO smo gostili meteorologa agencije za okolje Blaža Štera, ki je pojasnil, kako je tornado nastal. “Glede na to, da je tornado prizadel območje, kjer so kar vajeni močne burje, in glede na to, da je škoda kar velika, so bile hitrosti vetrov res velike, okoli 200 kilometrov na uro”, je povedal Šter in dodal, da se je za nastanek tornada “vse poklopilo”. Kaj vse torej vemo o njem?
Sprva so sicer prihajala različna poročila, nekatera so omenjala tudi tako imenovano trombo, ki tudi nad Jadranskim morjem nastane razmeroma pogosto. Kot je razložil Blaž Šter, je šlo v tem primeru nedvomno za tornado: “Pojava sta si podobna, se pa njun nastanek razlikuje.” Povprašali smo ga še, ali je sinočnji tornado presenetil tudi meteorologe ali pa je bilo ta nevarni pojav mogoče predvideti.
V Evropi sicer tornadi niso tako zelo redki – po podatkih evropskega centra za nevihte (ESSL) jih je bilo lani zabeleženih 782, terjali so šest smrtnih žrtev, 84 ljudi je bilo poškodovanih. Pa vendar v Evropi niso tako pogosti in uničujoči kot na ravninah Severne Amerike. Šter je pojasnil, zakaj ta razlika, spomnil pa je tudi na pretekla vremenska opustošenja v Sloveniji. Gre za vasi Mahniči na Krasu leta 2014 in Gozd nad Kamnikom leta 2008, ki sta bili popolnoma razdejani, a tornado ni bil potrjen.
Zadnji dokumentirani tornado na območju Slovenije je sicer s 23. avgusta 1986 pri Hotedršici na Notranjskem. Bil je precej močnejši od sinočnjega, potoval je kar 34 kilometrov, vse do Ljubljanskega barja, veter naj bi dosegal hitrosti od 216 do 360 kilometrov na uro. Na sosednjem Hrvaškem pa so svoj zadnji tornado uradno potrdili daljnega leta 1892 v kraju Novska. Kot pravi Šter, so zagotovo bili vmes še kakšni, a nam “marsikateri tornado uide”.
Za konec smo Štera povprašali še, ali bo s segrevanjem ozračja in podnebnimi spremembami verjetnost pojava tornada v Sloveniji postajala vse večja. In katera območja imajo najboljše pogoje za njihov nastanek?
Celotno oddajo si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!