V noči na soboto bodo na svoj račun prišli ljubitelji zvezdnatega neba, saj bomo znova lahko opazovali vrhunec meteorskega roja Perzeidov. Opazovalni pogoji bodo zaradi močne svetlobe polne lune, pa tudi slabe vremenske napovedi sicer nekoliko slabši, bo pa na nebu kljub temu mogoče videti še kopico drugih zanimivih objektov. Predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna je dejal, da bomo tudi brez sofisticirane opreme lahko videli skoraj vse planete Osončja, med katerimi bo najmočneje svetila Venera, pa tudi dvojne zvezde in asterizme.
V noči s petka na soboto (torej med 12. in 13. avgustom) bomo na nebu znova lahko opazovali vrhunec meteorskega roja Perzeidov. Letos bodo opazovalni pogoji sicer nekoliko oteženi, saj bo vrhunec meteorskega roja sovpadal s polno luno, ki bo nastopila v petek zjutraj, nič kaj obetavna ni niti vremenska napoved. “Luna bo pravzaprav zelo svetla in zaradi svetlobe, ki se bo razpršila po atmosferi, bo opazovanje neba precej moteno. To pomeni, da šibkejši utrinki zagotovo ne bodo vidni,” je za N1 opisal predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna, ki pa kljub močni lunini svetlobi meni, da se na opazovanje vrhunca zvezdnih utrinkov izplača odpraviti.
Nebo bo namreč polno tudi drugih zanimivih objektov, motivov za opazovanje pa ne bo zmanjkalo. Zanimiva bo denimo že Luna, čeprav v fazi ščipa zaradi odsotnosti senc njen relief ne bo tako lepo viden. Če bomo nebo opazovali do jutra, bomo lahko videli tudi skoraj vse planete Osončja, razen Merkurja, ki bo zašel že okrog 21. ure. Saturn, Jupiter, Mars in Venera bodo ob dobrih vremenskih razmerah vidni tudi s prostim očesom – zadnja bo poleg Lune in Sonca najsvetlejši objekt na nebu, je dejal Žiberna, je pa res, da bo vzšla šele okrog četrte ure zjutraj. Za opazovanje Urana in Neptuna bomo potrebovali daljnogled, saj bosta na meji oziroma onkraj meje vidnosti s prostim očesom.
“Če bodo opazovalci imeli teleskop, bodo videli, da je poletno nebo posuto z zelo zanimivimi objekti, od zvezdnih meglic do kopic, galaksij in tako naprej. Naštete bodo dovolj svetle, da jih bomo lahko videli kljub Luni,” je dodal Žiberna in pri tem izpostavil dvojne zvezde (sistem dveh zvezd, ki krožita druga okoli druge) – recimo Albireo v ozvezdju Labod, ki po njegovem mnenju velja za najlepšo dvojno zvezdo in bo prav tako lepo vidna, pa zvezdi Mizar in Alkor v ozvezdju Velikega medveda – ter asterizme (povezava zvezd, ki ima značilno obliko in ime), denimo obešalnik, čajno žličko, čajnik in podobno.
Kdaj bomo lahko opazovali planete našega Osončja?
Saturn: vzhod ob 20.16
Neptun: vzhod ob 21.26
Jupiter: vzhod ob 21.54
Uran: vzhod ob 23.15
Mars: vzhod ob 23.42
Venera: vzhod ob 4.11 po srednjeevropskem času
Ne pozabite na topla oblačila
Če bo vreme jasno, astronom Žiberna opazovalcem svetuje, naj izberejo lokacijo s čim bolj odprtim obzorjem in čim manj ovirami. “Predvsem naj neba ne prekrivajo kakšne drevesne krošnje, stavbe in podobno. Ko bodo zrli v nebo, bodo tako imeli večje zorno polje in bodo s prostim očesom lahko ulovili več utrinkov,” pojasni. Opazovalcem svetuje tudi, naj izberejo čim temnejšo lokacijo in utrinkov ne opazujejo v mestih. “V mestih je namreč močno prisotna svetlobna onesnaženost, ki še dodatno poslabša opazovalne razmere.”
Za opazovanje meteorskih rojev sicer ne potrebujemo sofisticirane opreme, saj jih lahko učinkovito opazujemo tudi s prostim očesom. “Nikoli namreč ne vemo, kje se bo utrinek pojavil. Če bi opazovali s teleskopom, bi ga sicer lahko nekam usmerili, vprašanje pa je, ali se bo v tem zornem kotu sploh pojavil kakšen utrinek. Naše zorno polje je, ko gledamo skozi teleskop, namreč veliko manjše, kot je, ko gledamo s prostim očesom,” je pojasnil. Žiberna svetuje tudi, da na opazovanje prinesemo kakšno podlago, morda spalno vrečo in topla oblačila. “Zjutraj so lahko temperature že precej nizke in opazovanje je bistveno udobnejše, če smo dobro oblečeni oziroma nam je toplo,” je dodal.
V dobrih pogojih tudi do 100 utrinkov na uro
Največ utrinkov lahko zagledamo, če nebo opazujemo po polnoči, kajti takrat je Zemlja na udarni strani svoje poti okoli Sonca. “Je pa res, da so Perzeidi znani po tem, da pogosto prijetno presenetijo s kakšnimi svetlejšimi utrinki oziroma bolidi. Vsaj ti bi kljub polni luni morali biti vidni, ampak pustimo se presenetiti,” dodaja predsednik Astronomskega društva Orion Žiberna.
Pri ugodnih pogojih – torej brez polne une, z ugodnim vremenom in brez svetlobnega onesnaženja – je frekvenca utrinkov v samem vrhuncu meteorskega roja tudi med 60 in 100 utrinkov na uro. Sicer jih lahko opazujemo že v noči na petek oziroma nedeljo ali ponedeljek. “Utrinki se namreč pojavijo zato, ker gre Zemlja na poti okoli Sonca skozi oblak delcev z imenom meteoridno vlakno, ki ga za sabo pušča komet. V našem primeru gre za komet Swift-Tuttle, meteoridno vlakno, ki ga spremlja, pa je precej široko. Zemlja se robu tega vlakna tako približuje že prej in posledično lahko utrinke zagledamo že pred vrhuncem ali po njem,” je pojasnil Žiberna, a dodal, da bo njihova frekvenca v tokratnih pogojih bistveno nižja, najšibkejši utrinki pa se bodo v lunini razpršeni svetlobi zagotovo izgubili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!