Minister Hajdinjak pozval k hitrejši krepitvi obrambne pripravljenosti Evrope

Kot je na novinarski konferenci po dvodnevnem zasedanju Pobude za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope (CEDC) in držav Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju povedal obrambni minister Valentin Hajdinjak, je vodilo slovenskega predsedovanja pobudi "od politike k praksi, gradnja močnejše Srednje Evrope". To po njegovih besedah pomeni, da si ne želijo ostati zgolj pri razpravah in političnih deklaracijah, temveč jih zanima predvsem, "kaj lahko države dejansko skupaj naredimo" za močnejšo Evropo.

Vsebino razprav na zasedanju je povzel v treh ugotovitvah. "Prvič, Evropa mora hitreje krepiti svojo obrambno pripravljenost," je poudaril in izpostavil, da je bilo v zadnjih letih na evropski ravni sprejetih veliko pomembnih odločitev in pobud, zdaj pa je ključno, da se te čim hitreje pretvorijo v konkretne zmogljivosti.

Pri tem, kot je dodal, mora biti jasno, da zveza Nato ostaja temelj kolektivne obrambe na stari celini. Evropske obrambne pobude morajo obstoječe zmogljivosti dodatno krepiti in biti komplementarne Natu. "Gre torej za dopolnjevanje in ne za kakršnokoli tekmovanje," je bil jasen minister.

Pod drugo točko je navedel soodvisnost oziroma skupnost varnosti Srednje Evrope in varnosti na Zahodnem Balkanu. "Stabilen in varen Zahodni Balkan je vsekakor v geostrateškem interesu tako Slovenije kot celotne Evrope, zato želimo naše partnerje čim bolje vključevati v konkretne oblike obrambnega sodelovanja," je pojasnil.

Kot dober primer sodelovanja je navedel projekt BMTF (Balkan Medical Task Force), v katerem sodeluje šest držav - poleg Slovenije še Albanija, BiH, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija). EU je projekt v zadnjih letih prek evropskega mirovnega inštrumenta podprla z dvema ukrepoma v skupni vrednosti 16 milijonov evrov.

"Zdaj pa moramo narediti naslednji korak. Če smo deset let gradili to zmogljivost, je zdaj čas, da pokažemo, da jo znamo tudi uporabiti," meni minister.

Tretja ugotovitev zasedanja je, da ima regionalno sodelovanje smisel samo, če daje konkretne rezultate. Kot je poudaril Hajdinjak, to med drugim velja za vojaško mobilnost, pri čemer ne gre le za vojsko, temveč tudi za ceste, železnice in drugo infrastrukturo, postopke ter sodelovanje različnih državnih institucij.

"Gre za zelo praktično vprašanje, kako lahko takrat, ko je potrebno, hitro in varno premaknemo ljudi, opremo in tudi sredstva preko meja," je povzel.

"Podpora Ukrajine mora ostati predvidljiva in usklajena"

Na zasedanju je beseda tekla tudi o Ukrajini. Udeleženci so sklenili, da je njena prihodnost neposredno povezana s prihodnostjo evropske varnosti. "Podpora Ukrajine mora ostati predvidljiva in usklajena," je dejal minister. Dodal je, da hkrati ostajajo zavezani prizadevanjem za pravičen in trajen mir, kar da je bilo tudi sporočilo ukrajinskih sogovornikov med njegovim nedavnim obiskom v Kijevu.

Slovenija od začetka leta predseduje pobudi CEDC, ki združuje ministrstva za obrambo Avstrije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije, medtem ko Poljska sodeluje kot opazovalka. Z dvodnevnim zasedanjem na Brdu pri Kranju se slovensko predsedstvo ne končuje, do konca leta bo nadaljevalo delo na konkretnih projektih, novembra pa bo ob robu mednarodnega sejma Sidec gostilo še srečanje nacionalnih direktorjev za oborožitev. Prihodnje leto predsedovanje prevzema Hrvaška.

Temeljni cilji pobude so prispevati h krepitvi regionalne varnosti v okviru EU in zveze Nato, z uveljavljanjem specifičnih regionalnih interesov držav članic. Pobuda je zavezana podpori vključevanja Zahodnega Balkana v EU.