Opoziciji ni uspelo razrešiti Stevanovića, ki ostaja predsednik DZ

Zoran Stevanović ostaja predsednik državnega zbora. Opozicijskim strankam – Svobodi, SD in Levici – namreč ni uspelo, da bi Stevanovića razrešili s čela državnega zbora, saj je na tajnem glasovanju predlog za njegovo razrešitev podprlo 37 poslancev, proti pa jih je bilo 49.

Stavanoviću so sicer očitali kršenje ustave in poslovnika državnega zbora, ker državni zbor ni odredil ustanovitve dveh preiskovalnih komisij, ki jih je zahtevala opozicija: o zadevi Black Cube in sumih nedovoljenega financiranja političnih strank.

Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je v predstavitvi stališča predlagateljev razrešitve Zorana Stevanovića poudaril, da so v opoziciji predlog pripravili tudi ob zavedanju medijskih razkritij o Stevanovićevih preteklih pravnomočnih obsodbah, ki jih je zamolčal javnosti, čeprav je bil v luči zakona že rehabilitiran.

Sajovic je opozoril tudi na Stevanovićev ponižujoči odnos do poslanskih kolegic ter "nedostojno pocestniško politično retoriko". Poudaril je, da dostojnost ne pomeni zgolj salonske olikanosti, temveč zavedanje o neodtujljivi pravici vsakogar do osebnega dostojanstva ter sposobnost spoštovanja političnega nasprotnika kot legitimnega predstavnika državljanov.

"Stevanović se z Resnico pretvarja, da je opozicija"

"Pokroviteljstvo in poniževanje nista dokaz moči, ampak dokaz oholosti oziroma napuha. Napuh pa velja v krščanski teologiji – tudi v pravoslavni – za prvega in najhujšega izmed sedmih naglavnih grehov," je poudaril prvi med poslanci Svobode.

Sajovic je opozoril tudi na Stevanovićevo "vsakodnevno populistično zavajanje in neresnicoljubnost", ki se kaže predvsem v sedenju na dveh stolih. Po njegovih besedah se namreč predsednik državnega zbora s svojo stranko Resnica pretvarja, da deluje kot opozicija, čeprav na drugi strani ves čas omogoča vlado in oblast Janeza Janše.

"Ta pa v tem mandatu mandatu nemilostno uresničuje svoj dolgoročni projekt druge republike – druge republike, s katero bi pahnili Slovenijo v prejšnje stoletje in dosegli približek režima, za katerega smo vsi skupaj leta 1991 mislili, da smo mu končno ubežali," je dejal Sajovic.

Izpostavil je, da je Zoran Stevanović pogosto podpisan pod zakonske predloge poslanske skupine Resnica, ki pa so usklajeni z vladajočo koalicijo in v "neoliberalni maniri namesto moči ljudem dajejo moč kapitalu" in so namenjeni razgradnji javnega sektorja in socialne države.

Po Sajovičevih besedah predlog za razrešitev ne predstavlja moralne obsodbe ali sankcije zaradi politične usmeritve, prav tako ni cilj ustvarjanje novega političnega spopada med levim in tesnim polom, temveč gre zgolj za zaščito integritete državnega zbora kot ključne demokratične institucije.

Sajovic je Stevanoviću očital, da je z glasovanjem proti dnevnemu redu dveh izrednih sej zlorabil procesna pravila in opoziciji onemogočil ustavno pravico do parlamentarne preiskave. Ob tem se je skliceval tudi na ocene ustavnopravnih strokovnjakov Cirila Ribičiča, Miroslava Cerarja, Mateja Avblja, Albina Igličarja in Rajka Pirnata o kršitvi ustave ter poudaril, da določilo o odreditvi preiskave na zahtevo tretjine poslancev predstavlja brezpogojno ustavno obveznost.

Sajovic: Ni šlo za enkratno napako, temveč za premišljeno ravnanje

Sklicevanje na svobodni mandat po njegovih besedah ne more upravičiti tovrstnega ravnanja, ki je v nasprotju tudi s standardi Beneške komisije glede zaščite parlamentarne manjšine.

Po Sajovičevi oceni pri tem ni šlo za enkratno napako, temveč za premišljeno ravnanje z namenom omejevanja opozicije, za katero mora predsednik DZ prevzeti politično odgovornost. Posvaril je, da bi dopuščanje izigravanja pravil ustvarilo nevaren precedens, po katerem bi lahko vsak prihodnji predsednik trdil, da pravni red zanj ne velja.

Predlog za razrešitev je zato označil za nujen korak k zaščiti dolgoročne integritete parlamenta ter sklenil s pozivom k negovanju demokratičnih načel, "ne pa da na takih praksah vzklije seme tiranije večine in avtokratov ali pa celo huje diktatorjev".

Stevanović: Nisem kriv, da prejšnja koalicija ni mogla sestaviti vlade

Stevanović je na drugi strani dejal, da predlog za razrešitev razume kot posledico političnega konflikta, ki se je začel pred volitvami. "Nisem kriv, da prejšnja koalicija ni mogla sestaviti vlade, tudi Resnica ni kriva. O tem so odločili državljanke in državljani na volitvah. Če katerakoli politična opcija po volitvah nima dovolj glasov za sestavo vlade, razlogov enostavno ne more iskati pri tistih, ki svojih glasov niso dobili zato, da bi po volitvah pozabili na svoje predvolilne obljube," je navedel Stevanović.

Poudaril je, da so v Resnici držali svojo obljubo in da niso vstopili v vlado. "Rekli smo, da bomo konstruktivna opozicija in smo, podprli pa smo oblikovanje vlade, ki je bila takrat edina na mizi, njena koalicijska pogodba je povzela večino naših programskih izhodišč, za katere smo dobili mandat svojih volivcev. To ni bila poroka, to sploh ni bila politična kapitulacija, predvsem pa ni bila prodaja. Bila je politična odločitev, za katero smo sami prevzeli odgovornost," je dejal Stevanović.

Ob tem je izpostavil, da ima pogosto občutek, da del politike Resnico obravnava kot problem, ki ga je treba odstraniti. Kot je poudaril, predlog za razrešitev razume kot največji dokaz, da nekaj dela prav.

"Odločal je državni zbor, ne predsednik državnega zbora"

Stevanović je poudaril, da je državni zbor vedno vodil mirno, brez kričanja in obračunavanja s poslanci ter v skladu z ustavo, zakoni in poslovnikom. "Ali je bila vsaka odločitev popolna? Zagotovo ne. Kdor v pol leta vodi na desetine izrednih sej, sprejme na stotine postopkovnih odločitev, bo sprejel tudi odločitve, za katere bodo obstajala popolnoma različna pravna in politična mnenja. Ampak nikoli nisem zavestno uporabil funkcije predsednika, da bi utišal političnega nasprotnika, in to v parlamentu, ki je mogoče najbolj politično razdeljen v zgodovini, je navedel.

Ko gre za očitke opozicije, da državni zbor na zahtevo tretjine poslancev ni odredil parlamentarnih preiskav o zadevi Black Cube in o sumih obvodnega financiranja političnih strank, pa je Stevanović dejal, da sam spoštuje 93. člen ustave, ki varuje instrument parlamentarne preiskave.

"Toda očitek, da sem kot predsednik državnega zbora preprečil sklic seje oziroma obravnavo zahtevanih točk, ne opisuje tega, kar se je zares zgodilo," je izpostavil Stevanović. Kot je navedel, je v predpisanem roku sklical obe zahtevani izredni seji, na predlog dnevnega reda uvrstil obe zahtevani točki, poslancem pa je omogočil, da glasujejo o dnevnem redu. "Potem pa je odločal državni zbor, ne predsednik državnega zbora," je poudaril Stevanović.

Dodal je, da ne more sprejeti teze, da predsednik državnega zbora postane osebno odgovoren za vsako odločitev večine poslank in poslancev: "Če bi sprejeli takšno logiko, bi predsednik državnega zbora postal nadrejen poslancem." Kot je navedel, pa si kljub spletni peticiji in predlogu leve opozicije za posvetovalni referendum o njegovi razrešitvi, še naprej želi biti predsednik vseh poslancev, tudi tistih, ki so se podpisali pod predlog za njegovo razrešitev.

Žakelj spomnil na ravnanja nekdanje predsednice državnega zbora Klakočar Zupančič

Vodja poslancev Nove Slovenije Janez Žakelj je opozoril, da poslanke in poslanci danes ne odločajo o tem, ali jim je Stevanović osebno všeč, ali se strinjajo z vsemi njegovimi političnimi stališči ali o tem, kaj je v svoji preteklosti naredil in jim morda ni všeč. "Odločamo o tem, ali je pri opravljanju funkcije predsednika državnega zbora prišlo do takšnih kršitev, ki utemeljujejo njegovo razrešitev," je dejal Žakelj.

Spomnil je, kakšne so funkcije predsednika državnega zbora – predstavlja državni zbor, sklicuje in vodi njegove seje ter skrbi za izvajanje poslovnika. Prav zaradi tega je treba po mnenju poslancev NSi pri presojanju Stevanoviće odgovornosti ločiti med tem, kar je v njegovi pristojnosti in kar je v pristojnosti poslancev.

"V konkretnem očitanem primeru je predsednik državnega zbora izredni seji sklical. Na dnevni red je uvrstil zahtevane točke, nato je o dnevnem redu odločal državni zbor. Večina poslancev je glasovalo tako, da dnevni red ni bil potrjen, za to preiskovalni komisiji nista bili odrejeni. Stevanović je pri tem poudaril, da odločitev večine poslancev ni odločitev predsednika državnega zbora. To je bistveno," je poudaril Janez Žakelj.

Ob tem je spomnil na delovanje aktualne opozicije v preteklem mandatu, ko je z mesta vladajoče koalicije onemogočala ustanovitev preiskovalne komisije o Gen-I, ki so jo zahtevali v SDS in NSi. Opozoril je tudi na dejanja takratne predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je prav tako blokirala ustanovitev opozicijske preiskovalne komisije.

"Ustavni pravniki so podali mnenje, da mora biti spoštovana ustavna pravica tretjine poslancev do ustanovitve preiskovalne komisije, a je to veljalo tudi v prejšnjem sklicu. Takrat se nad ravnanjem takratne predsednice niste pritoževali, kaj šele zgražali. In prav zato se mi zdi ključno, da se pri tem predlogu ne odločamo na podlagi osebnih simpatij, političnih zamer ali selektivnega spomina. Odločamo se na podlagi konkretnih dejanj in konkretnih pristojnosti," je dodal.

V poslanski skupini NSi, SLS in Fokus bodo glasovali proti razrešitvi Zorana Stevanović z mesta predsednika državnega zbora.

"Predsednik DZ mora biti varuh ustave, ne pa sodelavec pri njenem obhodu"

Andreja Katič je v imenu poslanske skupine Socialnih demokratov navedla, da danes poslanci ne odločajo le o osebi na čelu parlamenta, temveč o standardu vodenja najvišjega predstavniškega telesa v državi – od njegovega predsednika pa zato upravičeno pričakujejo zadržanost, nepristranskost in varovanje ustavnih pravic manjšine.

Ključen očitek na račun Stevanovića je onemogočanje ustanovitve dveh parlamentarnih preiskav, ki jih zahteva opozicija, pri čemer je Katič spomnila na določila slovenske ustave. Državni zbor mora na zahtevo najmanj tretjine poslancev odrediti ustanovitev preiskovalne komisije. Po njenih besedah to ne sme biti odvisno od privolitve večine pri potrjevanju dnevnega reda, opozorila pa je tudi na Stevanovićevo pristranskost, saj je na dveh izrednih sejah glasoval proti potrditvi dnevnega reda.

Katič je v nadaljevanju Stevanoviću očitala spuščanje tudi v vsebinske polemike s poslankami in poslanci in samovoljno določanje meja dopustne razprave. Poudarila je, da avtoriteta predsednika parlamenta ne izhaja iz tega, da ima zadnjo besedo, temveč iz zaupanja poslancev, da se pravila za vse uporabljajo enako, ob tem pa dodala: "Predsednik državnega zbora mora biti prvi varuh ustave, ne pa sodelavec pri njenem obhodu. Predsednik parlamenta mora v trenutku, ko se večina in manjšina znajdeta v ostrem političnem sporu, stati na strani pravil postopka in ustavnih jamstev, ne pa na strani politične koristi kateregakoli tabora."

Poslanka SD je ob koncu poudarila, da odgovornost za nadaljnjo podporo Zoranu Stevanoviću ostaja na tistih, ki so mu to podporo zagotovili z izvolitvijo na ta položaj.

Vrečko: Stevanović svojo funkcijo uporablja kot transakcijsko sredstvo za omogočanje Janševe vlade

Predlog za razrešitev Zorana Stevanovića podpirajo tudi v Levici. "Žal mi je, da predsednika trenutno ni v tej dvorani. Kljub temu da trdi, da spoštuje različna mnenja in vse poslanke in poslance, je po svojem govoru dvorano zapustil in nas očitno ne namerava poslušati,” je dejala vodja poslancev Levice in sokoordinatorica stranke Asta Vrečko. Dodala je, da to kaže na odnos Stevanovića do institucije državnega zbora in do poslancev, ki tukaj sedijo.

Poudarila je, da je ena od ključnih nalog državnega zbora parlamentarni nadzor nad izvršilno oblastjo. "Do tega ima pravica opozicija. To ni nagajanje, to ni metanje polen pod noge, ampak pravica opozicije," je navedla sokoordinatorica Levice.

Tudi Vrečko je spomnila, da državni zbor na zahtevo opozicije že trikrat ni odredil opozicijskih parlamentarnih preiskav. "Predsednik državnega zbora ni tukaj za to, da bi tehnično izvedel proceduro in dvignil roke od odgovornosti. Njegova naloga mora biti, da varuje parlamentarni postopek, pravice vseh poslancev in predvsem naše zakone, najvišje ustavo," je povedala Vrečko.

Navedla je, da je Stevanovićeva stranka Resnica podprla Janšo za mandatarja in s tem omogočila "najbolj desno vlado v zgodovini Slovenije". Stevanović po njenih besedah ni primeren za vodenje državnega zbora, saj je bil v preteklosti štirikrat pravnomočno obsojen.

Predsedniku parlamenta je še očitala, da njegovo delo kaže, da ne spoštuje pravne države, demokracije in osnov načina vodenja sej. "Funkcijo, ki jo ima, uporablja kot transakcijsko sredstvo za omogočanje vlade Janeza Janše," je dodala Vrečko.

Resnica: Predsednik državnega zbora ni varuh želenega rezultata

V Stevanovićevi Resnici so razloge za njegovo razrešitev odločno zavrnili. Poslanec Nedeljko Todorović je poudaril, da predlagatelji iz vrst opozicije niso navedli nobene konkretne kršitve ustave ali poslovnika državnega zbora. Ob tem je opozoril, da je treba ločiti dve Stevanovićevi vlogi – ko vodi sejo nastopa kot predsednik državnega zbora, ko pa pritisne na glasovalno napravo, pa izvršuje svoj svobodni poslanski mandat. Pri tem pa v skladu z 82. členom ustave ni vezan na nikakršna navodila, je izpostavil poslanec Resnice.

Stevanović je po njegovih besedah korektno izpeljal vsa procesna dejanja ter poslancem omogočil odločanje o dnevnem redu, pri čemer je Todorović izpostavil: "Predsednik Državnega zbora ni varuh želenega rezultata glasovanja, on je varuh postopka."

Glede očitkov o neodreditvi parlamentarnih preiskav, je Todorović dejal, da 93. člen ustave zavezuje državni zbor kot celoto in ne predsednika državnega zbora osebno, obe seji pa je Stevanović pravočasno sklical.

Po oceni poslanske skupine Resnica želijo predlagatelji politično nestrinjanje z izidom glasovanja zgolj preoblikovati v poslovniško kršitev, pri čemer je Todorović spomnil še na odklonilno mnenje zakonodajno-pravne službe glede preteklih poskusov posvetovalnega referenduma na to temo. Sklenil je, da mora razrešitev predsednika parlamenta vedno temeljiti na konkretnih in dokazanih kršitvah, ne pa na političnem nestrinjanju z njegovo glasovalno odločitvijo.

Zavadlav Ušaj: Ne vidimo razlogov, ki bi utemeljevali Stevanovićevo razrešitev

Vodja poslancev Demokratov Elena Zavadlav Ušaj pa je dejala, da so Stevanovića podprli že ob njegovi izvolitvi na mesto predsednika državnega zbora. "Takrat je bilo poudarjeno, da je treba zagotoviti normalno delovanje parlamentarnega sistema in nadaljevanje političnih postopkov,” je povedala Zavadlav Ušaj in dodala, da tega temeljnega stališča tudi danes ne spreminjamo.

“Naše stališče je, da Zoran Stevanović pri vodenju sej državnega zbora in kolegija predsednika državnega zbora svoje delo opravlja strokovno in odgovorno ter tudi v zahtevnih okoliščinah in v zahtevnih razmerah zagotavlja pogoje, da lahko državni zbor razpravlja, odloča in opravlja svoje delo,” je povedala Zavadlav Ušaj. Dejala je še, da ne vidijo razlogov, ki bi utemeljevali Stevanovićevo razrešitev.

"Hram demokracije ne sme postati arena za gostilniške zmerljivke"

Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu je poudarila, da so predlog vložili zaradi zaščite parlamenta, ki pripada vsem državljanom in ne vladajoči večini. Kot neposredni povod je navedla Stevanovićevo dvakratno glasovanje proti dnevnemu redu izrednih sej, s čimer je bila opoziciji odvzeta ustavna pravica do parlamentarne preiskave. Ob sklicevanju na strokovnjake je opozorila, da svobodni poslanski mandat nikogar ne postavlja nad ustavni red: "Če manjšini v parlamentarni demokraciji vzamemo njeno najpomembnejše orožje, potem to neha biti demokracija in postane strankokracija ali tudi diktatura večine."

V nadaljevanju je predsedniku DZ očitala pristransko vodenje sej, nedostojno retoriko ter zamolčanje preteklih sodnih obsodb, za katere javnosti nikoli ni izrekel obžalovanja. Poudarila je, da hram demokracije ne sme postati "arena za gostilniške zmerljivke", glede pričakovane koalicijske podpore Stevanoviću pa poudarila: "Čez nekaj let se najbrž nihče več ne bo spraševal, le kaj si je mislil Zoran Stevanović. Spraševali pa se bodo, kaj so si mislili poslanci, ki so ga postavili na čelo parlamenta, in tisti poslanci, ki so ga tam tudi ohranjali."

"Ravnanja, ki jih pripisujete Stevanoviću, so praktično slika gospe Klakočar Zupančič"

Poslanec SDS Danijel Krivec pa je ocenil, da predlog razrešitve ne izkazuje nobene kršitve ustavne, zakonske ali poslovniške obveznosti predsednika državnega zbora. "Sam sem že dolgo poslanec v parlamnetu in lahko rečem, da je njegovo vodenje zelo dobro, da ne rečem odlično v tem trenutku. Imeli smo v prejšnjem mandatu vodenje predsednice Klakočar Zupančič, ki ste jo opisovali vsi v opoziciji v svojih izvajanjih. V veliki meri so ta ravnanja, ki jih pripisujete Zoranu Stevanoviću, praktično slika gospe Klakočar Zupančič v prejšnjem mandatu. Še več, ona se je osebno izjavila, da bo poslovnik izvajala tako, kot si sama zamišlja," je dejal Krivec.

Poudaril je, da je v prejšnjem mandatu velikokrat prišlo do kršitve poslovnika, ko se je "z navadno večino preglasovalo poslovnik, ki je sprejet z dvotretjinsko večino". "Glede nepristranskosti v prejšnjem sklicu je bilo to kršeno praktično na vsaki seji, da ne govorimo o tem, kako ste komentirali gospoda Stevanovića v smislu, da se vtika v razprave poslancev in da komentira posamezne razprave. To je bila praksa ravno v prejšnjem mandatu gospe predsednice," je povedal Krivec.