Sajovic: Predlog Stevanovićeve razrešitve je nujen korak k zaščiti integritete DZ

Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je v predstavitvi stališča predlagateljev razrešitve Zorana Stevanovića poudaril, da so v opoziciji predlog pripravili tudi ob zavedanju medijskih razkritij o Stevanovićevih preteklih pravnomočnih obsodbah, ki jih je zamolčal javnosti, čeprav je bil v luči zakona že rehabilitiran.

Sajovic je opozoril tudi na Stevanovićev ponižujoči odnos do poslanskih kolegic ter "nedostojno pocestniško politično retoriko". Poudaril je, da dostojnost ne pomeni zgolj salonske olikanosti, temveč zavedanje o neodtujljivi pravici vsakogar do osebnega dostojanstva ter sposobnost spoštovanja političnega nasprotnika kot legitimnega predstavnika državljanov.

"Stevanović se z Resnico pretvarja, da je opozicija"

"Pokroviteljstvo in poniževanje nista dokaz moči, ampak dokaz oholosti oziroma napuha. Napuh pa velja v krščanski teologiji – tudi v pravoslavni – za prvega in najhujšega izmed sedmih naglavnih grehov," je poudaril prvi med poslanci Svobode.

Sajovic je opozoril tudi na Stevanovićevo "vsakodnevno populistično zavajanje in neresnicoljubnost", ki se kaže predvsem v sedenju na dveh stolih. Po njegovih besedah se namreč predsednik državnega zbora s svojo stranko Resnica pretvarja, da deluje kot opozicija, čeprav na drugi strani ves čas omogoča vlado in oblast Janeza Janše.

"Ta pa v tem mandatu mandatu nemilostno uresničuje svoj dolgoročni projekt druge republike – druge republike, s katero bi pahnili Slovenijo v prejšnje stoletje in dosegli približek režima, za katerega smo vsi skupaj leta 1991 mislili, da smo mu končno ubežali," je dejal Sajovic.

Izpostavil je, da je Zoran Stevanović pogosto podpisan pod zakonske predloge poslanske skupine Resnica, ki pa so usklajeni z vladajočo koalicijo in v "neoliberalni maniri namesto moči ljudem dajejo moč kapitalu" in so namenjeni razgradnji javnega sektorja in socialne države.

Po Sajovičevih besedah predlog za razrešitev ne predstavlja moralne obsodbe ali sankcije zaradi politične usmeritve, prav tako ni cilj ustvarjanje novega političnega spopada med levim in tesnim polom, temveč gre zgolj za zaščito integritete državnega zbora kot ključne demokratične institucije.

Sajovic je Stevanoviću očital, da je z glasovanjem proti dnevnemu redu dveh izrednih sej zlorabil procesna pravila in opoziciji onemogočil ustavno pravico do parlamentarne preiskave. Ob tem se je skliceval tudi na ocene ustavnopravnih strokovnjakov Cirila Ribičiča, Miroslava Cerarja, Mateja Avblja, Albina Igličarja in Rajka Pirnata o kršitvi ustave ter poudaril, da določilo o odreditvi preiskave na zahtevo tretjine poslancev predstavlja brezpogojno ustavno obveznost.

Sajovic: Ni šlo za enkratno napako, temveč za premišljeno ravnanje

Sklicevanje na svobodni mandat po njegovih besedah ne more upravičiti tovrstnega ravnanja, ki je v nasprotju tudi s standardi Beneške komisije glede zaščite parlamentarne manjšine.

Po Sajovičevi oceni pri tem ni šlo za enkratno napako, temveč za premišljeno ravnanje z namenom omejevanja opozicije, za katero mora predsednik DZ prevzeti politično odgovornost. Posvaril je, da bi dopuščanje izigravanja pravil ustvarilo nevaren precedens, po katerem bi lahko vsak prihodnji predsednik trdil, da pravni red zanj ne velja.

Predlog za razrešitev je zato označil za nujen korak k zaščiti dolgoročne integritete parlamenta ter sklenil s pozivom k negovanju demokratičnih načel, "ne pa da na takih praksah vzklije seme tiranije večine in avtokratov ali pa celo huje diktatorjev".

Stevanović: Nisem kriv, da prejšnja koalicija ni mogla sestaviti vlade

Stevanović je na drugi strani dejal, da predlog za razrešitev razume kot posledico političnega konflikta, ki se je začel pred volitvami. "Nisem kriv, da prejšnja koalicija ni mogla sestaviti vlade, tudi Resnica ni kriva. O tem so odločili državljanke in državljani na volitvah. Če katerakoli politična opcija po volitvah nima dovolj glasov za sestavo vlade, razlogov enostavno ne more iskati pri tistih, ki svojih glasov niso dobili zato, da bi po volitvah pozabili na svoje predvolilne obljube," je navedel Stevanović.

Poudaril je, da so v Resnici držali svojo obljubo in da niso vstopili v vlado. "Rekli smo, da bomo konstruktivna opozicija in smo, podprli pa smo oblikovanje vlade, ki je bila takrat edina na mizi, njena koalicijska pogodba je povzela večino naših programskih izhodišč, za katere smo dobili mandat svojih volivcev. To ni bila poroka, to sploh ni bila politična kapitulacija, predvsem pa ni bila prodaja. Bila je politična odločitev, za katero smo sami prevzeli odgovornost," je dejal Stevanović.

Ob tem je izpostavil, da ima pogosto občutek, da del politike Resnico obravnava kot problem, ki ga je treba odstraniti. Kot je poudaril, predlog za razrešitev razume kot največji dokaz, da nekaj dela prav.

"Odločal je državni zbor, ne predsednik državnega zbora"

Stevanović je poudaril, da je državni zbor vedno vodil mirno, brez kričanja in obračunavanja s poslanci ter v skladu z ustavo, zakoni in poslovnikom. "Ali je bila vsaka odločitev popolna? Zagotovo ne. Kdor v pol leta vodi na desetine izrednih sej, sprejme na stotine postopkovnih odločitev, bo sprejel tudi odločitve, za katere bodo obstajala popolnoma različna pravna in politična mnenja. Ampak nikoli nisem zavestno uporabil funkcije predsednika, da bi utišal političnega nasprotnika, in to v parlamentu, ki je mogoče najbolj politično razdeljen v zgodovini, je navedel.

Ko gre za očitke opozicije, da državni zbor na zahtevo tretjine poslancev ni odredil parlamentarnih preiskav o zadevi Black Cube in o sumih obvodnega financiranja političnih strank, pa je Stevanović dejal, da sam spoštuje 93. člen ustave, ki varuje instrument parlamentarne preiskave.

"Toda očitek, da sem kot predsednik državnega zbora preprečil sklic seje oziroma obravnavo zahtevanih točk, ne opisuje tega, kar se je zares zgodilo," je izpostavil Stevanović. Kot je navedel, je v predpisanem roku sklical obe zahtevani izredni seji, na predlog dnevnega reda uvrstil obe zahtevani točki, poslancem pa je omogočil, da glasujejo o dnevnem redu. "Potem pa je odločal državni zbor, ne predsednik državnega zbora," je poudaril Stevanović.

Dodal je, da ne more sprejeti teze, da predsednik državnega zbora postane osebno odgovoren za vsako odločitev večine poslank in poslancev: "Če bi sprejeli takšno logiko, bi predsednik državnega zbora postal nadrejen poslancem." Kot je navedel, pa si kljub spletni peticiji in predlogu leve opozicije za posvetovalni referendum o njegovi razrešitvi, še naprej želi biti predsednik vseh poslancev, tudi tistih, ki so se podpisali pod predlog za njegovo razrešitev.

Žakelj spomnil na ravnanja nekdanje predsednice DZ Klakočar Zupančič

Vodja poslancev Nove Slovenije Janez Žakelj je opozoril, da poslanke in poslanci danes ne odločajo o tem, ali jim je Stevanović osebno všeč, ali se strinjajo z vsemi njegovimi političnimi stališči ali o tem, kaj je v svoji preteklosti naredil in jim morda ni všeč. "Odločamo o tem, ali je pri opravljanju funkcije predsednika DZ prišlo do takšnih kršitev, ki utemeljujejo njegovo razrešitev," je dejal Žakelj.

Spomnil je, kakšne so funkcije predsednika državnega zbora – predstavlja DZ, sklicuje in vodi njegove seje ter skrbi za izvajanje poslovnika. Prav zaradi tega je treba po mnenju poslancev NSi pri presojanju Stevanoviće odgovornosti ločiti med tem, kar je v njegovi pristojnosti in kar je v pristojnosti poslancev.

"V konkretnem očitanem primeru je predsednik državnega zbora izredni seji sklical. Na dnevni red je uvrstil zahtevane točke, nato je o dnevnem redu odločal državni zbor. Večina poslancev je glasovalo tako, da dnevni red ni bil potrjen, za to preiskovalni komisiji nista bili odrejeni. Stevanović je pri tem poudaril, da odločitev večine poslancev ni odločitev predsednika državnega zbora. To je bistveno," je poudaril Janez Žakelj.

Ob tem je spomnil na delovanje aktualne opozicije v preteklem mandatu, ko je z mesta vladajoče koalicije onemogočala ustanovitev preiskovalne komisije o Gen-I, ki so jo zahtevali v SDS in NSi. Opozoril je tudi na dejanja takratne predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je prav tako blokirala ustanovitev opozicijske preiskovalne komisije.

"Ustavni pravniki so podali mnenje, da mora biti spoštovana ustavna pravica tretjine poslancev do ustanovitve preiskovalne komisije, a je to veljalo tudi v prejšnjem sklicu. Takrat se nad ravnanjem takratne predsednice niste pritoževali, kaj šele zgražali. In prav zato se mi zdi ključno, da se pri tem predlogu ne odločamo na podlagi osebnih simpatij, političnih zamer ali selektivnega spomina. Odločamo se na podlagi konkretnih dejanj in konkretnih pristojnosti," je dodal.

V poslanski skupini NSi, SLS in Fokus bodo glasovali proti razrešitvi Zorana Stevanović z mesta predsednika državnega zbora.