Minister Matoz po petih mesecih našel čas za glavna sindikalista. Počivavšek: "Če se bomo to dogovorili ..."

Odnos vladajoče koalicije do sindikatov je že od prvih tednov tega mandata izrazito odklonilen. Slednje se med drugim zrcali tudi v dejstvu, da je vlada potrebovala pet mesecev od nastopa mandata za imenovanje vladne pogajalske skupine za pogajanja s sindikati javnega sektorja, pa čeprav je odprtih vprašanj kar nekaj. Še malo več časa je potreboval minister, zadolžen za sindikate javnega sektorja, Franci Matoz, da je na sestanek povabil glavna sindikalna pogajalca. O čem naj bi govorili na tem sestanku, kdaj naj bi vladni in sindikalni pogajalci sedli za pogajalsko mizo, kaj pravijo sindikati pred sestankom o izjavi poslanca Mahniča in zakaj sta nezadovoljstvo in nervoza med javnimi uslužbenci vse večja?
Vlada pod vodstvom Janeza Janše je potrebovala pet mesecev časa, da je imenovala vladno pogajalsko skupino, ki se bo v tem mandatu pogajala s sindikati javnega sektorja o odprtih vprašanjih. Teh ne manjka, saj so vladajoči, medtem ko niso sedli s sindikati, snovali in vlagali v zakonodajno proceduro zakonodajne predloge in prek medijev napovedovali ukrepe, ki so med javnimi uslužbenci povzročili negotovost in strah; od zniževanja števila javnih uslužbencev, oblikovanja plačnih stebrov za posamezne poklice, manka denarja v proračunu za plače do ukinitve dosedanjega načina plačevanja sindikalne članarine.
Vladno sindikalni odnos je dodatno zaostril prihajajoči decembrski referendum o interventnem zakonu, ki so ga z zbiranjem podpisov ob pomoči nevladnega sektorja dosegli prav sindikati, prepričani, da bo zakon prinesel koristi le peščici že zdaj zelo premožnih.
Na čelu vladne pogajalske skupine bo minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz, ki se bo, potem ko je bila pogajalska skupina imenovana, danes na neformalnem sestanku srečal z vodji pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja; vodjo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirjem Štrukljem in vodjo pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakobom Počivavškom.
Slednja želita na omenjenem srečanju zgolj eno. Dogovor o datumu prve seje vladne in sindikalne pogajalske skupine. "Če se bomo to uspeli dogovoriti, bo cilj tega sestanka dosežen," je za N1 povedal Počivavšek.
Do srečanja, tako Štrukelj, bi moralo priti čim prej, saj se nervoza pri javnih uslužbencih stopnjuje. "Dejstvo je, da v proračunu za prihodnje leto ni denarja za dve predvideni zvišanji plač, dogovorjeni v plačni reformi. Masa za plače je celo nižja od ocenjene realizacije za letošnje leto, kar lahko pomeni le reze in kaže na diskrepanco med proračunskimi dokumenti in tem, kar trdijo vladni predstavniki, in sicer da ne bo nobenih rezov."

Matozov namestnik v vladni pogajalski skupini ne bo Božo Predalič, ki je sicer kot državni sekretar zadolžen za javni sektor, sindikate in plačni sistem, temveč Denis Zobarič, katerega področja delovanja so notranje upravne zadeve, boj proti trgovini z ljudmi, zasebno varstvo in Policijska akademija.
Sindikati želijo slišati tudi, kaj natančno pomeni stavek v koalicijski pogodbi o oblikovanju posebnih plačnih stebrov. Minister Matoz se je, kot je prva poročala TV Slovenija, že začel pogovarjati o posebnem stebru s policijskima sindikatoma. Razjasniti pa želijo tudi, pravi Počivavšek, kaj konkretno pomenijo napovedi o zmanjševanju števila javnih uslužbencev.
Prav izjave predsednika vlade Janeza Janše o tem in nekatere druge izjave vladnih predstavnikov so po mnenju Počivavška najbrž botrovale k temu, da je vlada tako dolgo čakala na imenovanje vladne pogajalske skupine. "Najverjetneje niso želeli odgovarjati na neprijetna vprašanja." Ob tem so najbrž tudi sami, dodaja, želeli preveriti, kakšni bodo učinki plačne reforme, in kakšno je gibanje plač v javnem sektorju nasploh.
Zanimivo bo videti, ali se bodo pogajalci uspeli dogovoriti za srečanje še pred 6. decembrom, ko bo potekal referendum o interventnem zakonu, ki so ga dosegli sindikati; in bili zato deležni ostrih kritik predstavnikov vladajoče koalicije, češ da so zaviralci razvoja. Pa tudi sicer so jih predstavniki koalicije označevali kot nepotrebne. Tako je Aleksander Reberšek (NSi) na eni od parlamentarnih sej izjavil: "Kdaj se je že sindikat boril za zaposlenega? Nekdo, ki ima dobre delovne pogoje, dobro plačo, sindikata ne rabi. Sindikat rabi tisto podjetje, kjer so na minimalcu."
Koalicijski predstavniki skupaj z Resnico bi lahko sindikatom tudi otežili delovanje s predlogom novele zakona o delovnih razmerjih, po kateri delodajalec ne bi več mogel avtomatsko odvajati sindikalne članarine od delavčeve plače. Predlog je na čakanju prav zaradi omenjenega referenduma, a kot je nedavno dejal Žan Mahnič (SDS), ga bodo sprejeli takoj po referendumu.
"Gospod Mahnič očitno ne bere koalicijske pogodbe koalicije, ki ji pripada, v kateri piše, da bo vlada še poglabljala socialni dialog. S takšnimi grožnjami in vnaprejšnjimi napovedmi maščevanja sindikatom se samo še krepi odpor do koalicije, ki očitno poskuša sindikate uničiti, kar je iz priročnika propadlega Orbana, ki je z istimi metodami poskušal omejiti in uničiti vpliv sindikatov na Madžarskem," je Mahničev komentar pospremil Štrukelj.
Da naj prenehajo s tovrstnimi "grožnjami", dodaja tudi Počivavšek, ki poziva k umiku novele zakona o delovnih razmerjih in k socialnemu dialogu, saj da so na Ekonomsko - socialnem svetu (ESS) že večkrat dokazali, da je to edina pot do konstruktivnih rešitev. "Če bi o interventnem zakonu razpravljali na ESS, decembrskega referenduma mogoče sploh ne bi bilo."
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje