Ministrica Rifelj na podnebni konferenci obljubila, da bo Slovenija opustila premog do leta 2033

Ministrica za okolje Polona Rifelj se udeležuje podnebne konference v Turčiji. Opravila je več dvostranskih srečanj, tudi s predstavniki mednarodnih organizacij in ministrico Združenih arabskih emiratov.
V drugem tednu podnebne konference ZN v Antalyi (COP 31), ko so pogajanja prešla na ministrsko raven, se dogodka udeležuje tudi slovenska ministrica za okolje Polona Rifelj. Ta sodeluje na ministrskih razpravah, ob robu konference pa je opravila tudi več dvostranskih srečanj s predstavniki mednarodnih organizacij, Evropske komisije in drugih držav.
Rifelj, ki vodi slovensko delegacijo na COP 31, je med drugim sodelovala na četrti ministrski okrogli mizi o pravičnem prehodu, kjer je v imenu Slovenije poudarila, da je pravičen prehod eden ključnih pogojev za uspešno doseganje ciljev pariškega sporazuma in zagotavljanje široke javne podpore podnebnim ukrepom, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.
Ob tem je izpostavila zavezo Slovenije k opustitvi premoga najpozneje do leta 2033. Kot je poudarila, morajo podnebni ukrepi poleg zmanjševanja emisij prispevati tudi k ustvarjanju novih gospodarskih priložnosti, konkurenčnosti, kakovostnih delovnih mest in večji socialni vključenosti. "Pravičen prehod ni le okoljski, temveč tudi družbeni in gospodarski izziv. Uspešen bo le, če bomo vanj aktivno vključili lokalne skupnosti, delavce in socialne partnerje ter zagotovili, da pri prehodu nihče ne bo zapostavljen," je dejala.
Na ministrskem dialogu o vodi in podnebju (anlg. Baku Dialogue on Water for Climate Action) je poudarila tudi pomen tesnejšega povezovanja vodne in podnebne politike ter krepitve mednarodnega sodelovanja. Izpostavila je, da ima voda ključno vlogo pri prilagajanju podnebnim spremembam in krepitvi podnebne odpornosti, zato si je treba sistematično prizadevati za vključevanje v podnebne in ostale sektorske politike. Posebej je izpostavila pomen čezmejnega sodelovanja na področju voda, ki je po njenih navedbah ključno za krepitev podnebne odpornosti, varnosti in trajnostnega razvoja. Kot primer uspešnega mednarodnega sodelovanja je navedla konvencijo o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, ki ji trenutno predseduje Slovenija.
Udeležila se je tudi ministrskega dialoga Unije za Sredozemlje, namenjenega krepitvi regionalnega sodelovanja pri soočanju s podnebnimi izzivi v Sredozemlju, ki sodi med območja, posebej izpostavljena posledicam podnebnih sprememb. V razpravi je izpostavila ključne prednostne naloge za sredozemsko regijo, med drugimi pospeševanje prehoda na čisto energijo ter krepitev podnebne odpornosti.
Posebno pozornost je namenila upravljanju voda ter pripravljenosti na suše, poplave in druge ekstremne vremenske dogodke. Pri tem je izpostavila pomen zanesljivih podatkov, sistemov zgodnjega opozarjanja ter izmenjave znanja in dobrih praks med državami. Kot primer je navedla center za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi (DMCSEE), ki ima sedež v Sloveniji in pomembno vlogo pri krepitvi odpornosti regije na sušo.
Na srečanju z izvršno direktorico programa ZN za okolje (Unep) Inger Andersen sta sogovornici obravnavali pomen multilateralizma pri soočanju s podnebnimi spremembami, izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaževanjem s plastiko. Izvršna sekretarka je pohvalila Slovenijo za njeno vlogo v sredozemski regiji, ki jo je s predsedovanjem barcelonski konvenciji še okrepila. Ministrica je ponovno potrdila podporo Slovenije delu Unep ter nadaljnjemu krepitvi multilateralnega sodelovanja na področju varstva okolja.
Ministrica se je srečala tudi z namestnico generalne sekretarke Svetovne meteorološke organizacije (WMO) Ko Barrett. Kot so izpostavili na ministrstvu, je bilo srečanje priložnost za izmenjavo pogledov na pomen zanesljivih meteoroloških in okoljskih podatkov, spremljanja okolja ter krepitve odpornosti na vse pogostejše ekstremne vremenske dogodke, vključno s sistemi zgodnjega opozarjanja, kjer Slovenija sodi v sam vrh.
Možnosti za krepitev sodelovanja z ZAE
Na dvostranskem srečanju z ministrico za podnebne spremembe in okolje Združenih arabskih emiratov Amno bint Abdullah Al Dahak (na naslovni fotografiji) sta medtem sogovornici izmenjali poglede na potek podnebnih pogajanj, dotaknili pa sta se tudi možnosti za krepitev sodelovanja med državama. Posebno pozornost sta namenili prihajajoči vodni konferenci ZN, ki bo v začetku decembra potekala v Abu Dhabiju in na kateri bo imela Slovenija kot predsedujoča vodni konvenciji pomembno vlogo.
Ministrica Rifelj se je sestala tudi z generalnim direktorjem generalnega direktorata Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Mariem Navo. Osrednja tema srečanja je bila priprava slovenskega socialnega načrta za podnebje, namenjenega neposredni podpori ranljivim gospodinjstvom za stroške, vezane na energijo in mobilnost.
Kot so še izpostavili na okoljskem ministrstvu, Slovenija na COP 31 skladno s sprejetim skupnim stališčem EU zagovarja nadaljnje izvajanje pariškega sporazuma, krepitev multilateralizma in ukrepe, ki bodo poleg zmanjševanja emisij prispevali tudi k večji odpornosti družbe, socialni pravičnosti in dolgoročni konkurenčnosti gospodarstva. Hkrati z ukrepi za zmanjševanje emisij je treba posebno pozornost nameniti ukrepom za krepitev prilagajanja in podnebne odpornosti. Ministrica Rifelj je ob tem poudarila, da je ključno povezovanje ciljev zmanjšanja emisij s konkretnimi rešitvami, ki bodo prinašale koristi ljudem, gospodarstvu in okolju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje