Ministrstvo: Nakup prostorov za pravosodne organe je premišljen

Nepremičnine 08. Jan 202421:52 1 komentar
Litijska cesta 51
Stavba na Litijski cesti 51 (Foto: Google Zemljevidi)

Ministrstvo za pravosodje glede načrtovanega nakupa prostorov za pravosodne organe zagotavlja, da je ta premišljen. Mnogi so ob predstavitvi načrtovanega nakupa namreč izrazili dvom, saj je stavba potrebuje prenovo. Predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan je danes poudarila, da selitev upravnega sodišča s Fajfarjeve ulice na Litijsko cesto ni dobra rešitev, saj predvidena zgradba ni ustrezna za sodišče. Gre za “zapuščeno zgradbo na razmeroma odročni lokaciji, ki bi potrebovala popolno obnovo", je zapisala v sporočilu.

Ministrstvo je junija lani izvedlo informativno javno zbiranje ponudb za nakup bremen prostih neopremljenih poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov. Prispele so tri ponudbe, in sicer ponudnika Kompas shop za nepremičnino v Ajdovščini v središču Ljubljane, ponudnika podjetja Monetic za nepremičnino na Dalmatinovi 2a in ponudnika Rezidenca Rajski vrt za nepremičnino na Litijski 51, je na spletni strani pojasnilo ministrstvo.

Glede na izkazane potrebe pravosodnih organov in analizo prejetih ponudb se je izkazalo, da je najbolj primerna lokacija na Litijski cesti. Ceno je z oddajo ponudbe določil ponudnik, njena primernost pa je izkazana s cenitvijo pooblaščenega cenilca, so zapisali.

Nepremičnina se je po njihovih besedah pred petimi leti prodajala na javni dražbi, kjer država ne more sodelovati. Prodala se je šele na četrti dražbi, kar pomeni, da je bila cena temu primerno nižja. Zagotovili so, da so pred nakupom skrbno pogledali trg poslovnih nepremičnin v Ljubljani. Prodajne cene primerljivih poslovnih prostorov so bile veliko višje in so se gibale od 1700 do 1800 evrov na kvadratni meter.

Kot najbolj pereča se je v preteklih letih po njihovih navedbah izkazovala prostorska problematika na upravnem sodišču ter na ljubljanskem okrajnem in višjem sodišču. Prostorske problematike oziroma potreb upravnega sodišča ni mogoče rešiti v okviru obstoječih prostorskih zmožnosti sodišča, saj potrebuje vsaj dodatnih 900 kvadratnih metrov površin, so navedli. Na zahtevo sodišča morajo njihovo prostorsko problematiko obravnavati kot zaključeno celoto na eni lokaciji, kar pomeni, da je treba zagotoviti približno 3000 kvadratnih metrov poslovnih površin.

Okrajno sodišče v Ljubljani je že pred več meseci podalo zahtevo za dodatne prostore, v katerih bi bile razpravne dvorane in spremljajoči prostori za sodne razprave. Glede na analizo v ta namen potrebuje vsaj dodatnih 2000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v ljubljanski mestni občini.

Višje sodišče v Ljubljani jih je opozorilo na težave z enim od najemodajalcev, ki na lokaciji v najemu ne zagotavlja prostorov ustrezne kakovosti, saj tam zamaka. Deležniki, ki delujejo na tej lokaciji, so v pogovorih podprli predlog, da bi zagotovili ustreznejše prostore v velikosti približno 1350 kvadratnih metrov.

Ministrstvo je poleg tega kot mednarodno zavezo dolžno zagotoviti ustrezne prostorske pogoje za delovanje Enotnega patentnega sodišča, za kar potrebuje približno 300 kvadratnih metrov. Nenazadnje se povečuje potreba po dodatnih prostorih za arhivsko gradivo pravosodnih organov, ki bi bili ustrezno opremljeni in dostopni, so še zapisali na ministrstvu.

Predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan pa je v današnjem sporočilu za javnost izrazila prepričanje, da selitev upravnega sodišča iz Fajfarjeve ulice na Litijsko cesto ni dobra rešitev, saj predvidena zgradba ni ustrezna za sodišče. Ocenila je, da gre za “zapuščeno zgradbo na razmeroma odročni lokaciji, ki bi potrebovala popolno obnovo, da bi dosegla dosedanje standarde”.

Vlada je konec decembra zagotovila sredstva za nakup prostorov za upravno, delovno in socialno sodišče in višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Vrednost projekta je 7,7 milijona evrov, od tega je ministrstvu za pravosodje iz splošne proračunske rezerve zagotovila 6,5 milijona evrov. Načrtovan je nakup prostorov na Litijski v skupni velikosti 5126,90 kvadratnega metra, so takrat zapisali v uradu vlade za komuniciranje.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje